Piše: Fides
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Fides, ugotavljajo, da nova Strategija za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev 2026–2036 potrjuje tisto, na kar zdravniške organizacije opozarjajo že vrsto let: Slovenija se sooča z resnim pomanjkanjem zdravnikov, ti so vse bolj preobremenjeni, zdravstveni sistem pa se sooča tudi z izzivom upokojevanja kadra in težavami pri privabljanju mladih.
V sindikatu poudarjajo, da je ista vlada, ki danes v strategiji priznava resne kadrovske težave v zdravstvu, v celotnem mandatu vodila politiko, ki po njihovi oceni teh razmer ni izboljšala. Namesto ukrepov za zadržanje kadra so bili v zadnjih letih sprejeti tudi ukrepi, ki so omejevali delo zdravnikov in povečali negotovost v sistemu, kar je prispevalo k odlivu zdravnikov iz javnega zdravstva ter dodatno povečalo obremenitve tistih, ki v sistemu ostajajo.
Plačna reforma leta 2025 teh težav ni rešila. Zdravstveni steber je ostal brez vsebinskih rešitev, ki bi fleksibilizirale plačni sistem in izboljšale delovne pogoje. Letos prav tako ni več ustreznih pravnih podlag za izplačevanje povečanega obsega dela, ministrstvo pa še vedno ni pripravilo podzakonskega akta, predvidenega po noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti.
V sindikatu Fides opozarjajo tudi na vprašanje kadrovskih standardov. Zdravniški standardi, ki predstavljajo osnovo za načrtovanje dela in potreb po kadru, so bili kot podlaga zapisani v Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike že leta 2017. Na tej osnovi je mogoče že danes jasno oceniti, koliko zdravnikov in zobozdravnikov v sistemu primanjkuje. Standardi in normativi iz Modre knjige niso politična zahteva zdravnikov, temveč strokovno utemeljen okvir za varno obravnavo pacientov. Nastali so na podlagi analiz obremenitev in medicinske stroke ter se lahko po predpisanih postopkih tudi posodabljajo. Nesprejemljivo pa je njihovo politično relativiziranje zgolj zato, ker razkrivajo dejanski obseg kadrovske krize.
Namesto da bi se problem pomanjkanja kadra reševal z izboljšanjem delovnih pogojev in ukrepi za zadržanje zdravstvenih delavcev v javnem sistemu, se po oceni sindikata v javni razpravi pogosto relativizira prav standarde, ki omogočajo objektivno oceno potreb po kadru.
Čas obravnave strategije na vladi – deset dni pred volitvami – po oceni sindikata odpira vprašanje, ali bodo zapisani cilji tudi dejansko uresničeni. Slovensko zdravstvo po njihovem mnenju ne potrebuje še ene strategije, ki zgolj opisuje stanje v sistemu, temveč predvsem konkretne in pravočasne ukrepe za izboljšanje pogojev dela in stabilizacijo kadrovskih razmer. Brez takšnih ukrepov obstaja nevarnost, da bodo strateški dokumenti ostali predvsem na ravni političnih obljub, zdravstveni sistem pa bo še naprej izgubljal zdravnike in zaupanje pacientov.


