9.6 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

(PREJELI SMO) SCNR: Tone Stele – prisilni mobiliziranec, ki je padel v Ukrajini (11. dogodek)

Piše: SCNR

Že skoraj deset mesecev spremljamo težko vojno situacijo ob ruskem napadu na Ukrajino, ki je poslala v begunstvo milijone ljudi, zahtevala veliko človeških življenj in za seboj pušča grozno materialno in duhovno opustošenje. 80 let nazaj so se morali na ukrajinskih tleh, kot prisilni nemški mobiliziranci, boriti tudi številni slovenski možje in fantje.

Med  njimi je bil Tone Stele, po domače Bertov, rojen leta 1924 v Tunjicah pri Kamniku. Bil je drugi od petih sinov staršev Jožefa in Julijane, družina se je preživljala s kmetijstvom. Osnovno šolo je Tone obiskoval v Tunjicah, nižjo in dve leti višje gimnazije pa v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Po končani gimnaziji je želel šolanje nadaljevati na teološki fakulteti. Večkrat je odšel k stricu Janku Steletu (Lectarju) v Kamnik, kjer je poučeval njegove najstarejše otroke Nejca, Janeza in Adico, učil pa je tudi druge dijake. Rad je pomagal na domači kmetiji, v prostem časa pa se je posvetil branju in študiju svetovne literature.

Kot 19 letni fant je bil 14. januarja 1943 vpoklican v »nabor« za  nemško vojsko in kmalu nato prisilno mobiliziran in dodeljen v SS enoto. Skoraj tri mesece je bil v kasarni v Nürnbergu, kjer se je krčevito upiral, da bi si nadel SS uniformo. Od tam je bil poslan na Poljsko, v začetku julija istega leta pa na vzhodno fronto. V času prisilne mobilizacije je domov pošiljal pisma, v katerih je opisoval  navade prebivalcev in kraje, ki jih je spoznaval kot vojak.

Konec leta 1943 so domači od nemške vojne komande dobili sporočilo, da je Tone od 20. oktobra 1943 dalje pogrešan. Umrl je v ofenzivi pri Kremenčuku v Ukrajini.  Leto kasneje je na vzhodni fronti padel tudi njegov starejši brat Jože, ki je bil prav tako prisilno mobiliziran. Njuni imeni sta danes zapisani na spominski plošči v domačem kraju.

Izsekom Tonetove življenjske zgodbe je mogoče slediti preko ohranjenih pisem, ki jih je pisal domačim, stricu Janku Steletu in sestrični Adici ter predstavljajo bogato zapuščino trpkega in žalostnega obdobja  slovenske zgodovine iz časa druge svetovne vojne.

Vabimo vas, da si njegova pisma preberete na naslednji povezavi: https://zakladnicaspominov-scnr.si/tone-stele/

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine