Piše: Valter Pristovnik
Reka Drava prosi državo RS, da jo očisti strupenih snovi, ki so v reki Dravi, še posebej strupeni mulj. Vse reke in potoki v Sloveniji so last države. Že več kot 100 let reke Drave ni nobeden očistil in zato se ne smemo čuditi, da se v reki Dravi ne moreš več varno kopati ali reko uporabiti v turistične namene.
Bilo bi dobro, da bi bil iniciator in izvajalec čiščenja Drave iz Maribora, ki bi se lotil tega velikega problema, MOM ali Dravske elektrarne Maribor-DEM.
Po nepreverjenih informacijah, ki jih imam, Dravske elektrarne Maribor-DEM na osnovi medsebojno sklenjene pogodbe letno financirajo za vzdrževanje obrežja reke Drave, MOM cca 1,800.000,00 Eur. Na območju Mariborskega jezera Bresternica, Krajinski park, nisem zasledil nobenega vzdrževanja obrežja, čeprav hodim vsak dan ob reki Dravi. Prav bi bilo, da MOM seznani javnost, na katerem območju se je porabil ta denar. Ravno obratno, ta predel je neurejen in zanemarjen, čeprav imamo na tem področju gostinski in športni turizem, ki ga koristi in obiskuje veliko Mariborčanov.
Reka Drava zagotavlja, da ne bo več poplavljala, da se bodo državljani RS lahko ponovno kopali v reki Dravi, tako kot je to bilo pred sto leti. Moj pokojni oče mi je pripovedoval, da je bila reka Drava pred cca sto leti tako čista, biserna, da si v reki videl plavati ribe. Tudi mestno kopališče je bilo, kjer so se ljudje kopali.
V resnici to ni problem samo naše države, temveč mednarodni problem, tako Slovenije in Avstrije.
Prepričan sem, da bi lahko Avstrija in Slovenija skupaj pridobili evropska, nepovratna finančna sredstva za ureditev tega problema v korist ekologije in zdravja človeka. Čista reka je koristna za življenje ljudi in živali.
Dobra volja je najbolje, samo pričeti je potrebno in reka Drava se nam bo oddolžila. Že večkrat sem poizkušal poiskati kontakt z odgovornimi na Dravskih elektrarnah Maribor, vendar me do danes ni še nobeden poklical na razgovor o tej zadevi in mojem predlogu, zato mi preostane še samo dnevnik Večer.
V reki Dravi se nahaja ogromna količina mulja, ki je, dokazano, strupen. Edina rešitev, da se znebimo strupenega mulja, je sežigalnica. Te v Sloveniji nimamo. V Avstriji jo imajo, vendar so prevozni stroški in sežiganje mulja izredno dragi. To so pred leti že ugotovili odgovorni pri Dravskih elektrarnah Maribor-DEM, zato so Dravske elektrarne Maribor pričele izvajati črpanje mulja in izdelovati umetne otoke in nasipe ob obrežju reke Drave. Ta tehnologija je popolnoma zgrešena in nevarna. Mulj je možno odstraniti samo na klasičen način s strojnim izkopom in odvozom v kurilnico mulja.
Naj samo spomnim na primer na reki Ren v Nemčiji, kjer so imeli enak primer, kot ga imamo mi v Mariboru in Sloveniji.
Nemci so delali preizkuse, ali je mulj primeren za vrtnarstvo in gradbeništvo. V njihovem državnem laboratoriju so ugotovili, da je mulj strupen in ga ni možno uporabiti v druge namene, razen da se sežiga v sežigalnici za mulj.
S tem so povedali skoraj vse, kar je v zvezi strupenega mulja v reki Dravi. Mulj je potrebno sežgati v sežigalnici za mulj in blato. Vendar v Sloveniji nimamo takšne sežigalnice.
Za primer naj omenim: ko so Dravske elektrarne Maribor izvajale vzdrževanje, je bila reka Drava polovično zaprta, pred padcem vode na elektrarni. Tam se je nahajalo cca 3 m mulja, v globino. Sam sem hodil po tem mulju, zaradi velike količine mulja pred in ob obrežju reke Drave se ne čudim, da so ob večjem vodostaju poplave v Malečniku. Skratka, predlagam Dravskim elektrarnam Maribor, da bi bili lahko iniciatorji povezave z odgovornimi iz države Slovenije in Avstrije.
Reka Drava zagotavlja in obljublja, da nam bo vrnila tisto, kar v sedanji situaciji najbolj potrebujemo, to je zdravje ljudi. Še posebej veseli bodo ribiči, da bodo lahko lovili zdrave ribe.
Valter Pristovnik, podpredsednik KS Bresternica Gaj
