Piše: Frančiška Franca Buttolo
Poskus analize prvih programskih značilnosti in obljub novih desnih strank
Klub temu, da sem si rekla, in tudi zapisala, da se ne bom več udeleževala volitev, sem prepričana, da bi storila smrtni greh, če ne bi volila SDS. Rekla bi, da predvsem iz sočutja, saj se je sirota komaj ohranja pri življenju sredi še vedno komunistične in udbovske Slovenije. Napadi, ki so se zgrinjali nadnjo, so prihajali, prav vsi – tisti iz njenega. osrčja in tisti iz zunanjih “postojank” – načrtovani v starem komunističnem in udbovskem centru moči: v pisarni tovariša Milana Kučana.
Tako imamo že spet, kot pred vsakimi državnimi volitvami celo vrsto strank, ki jih še do včeraj ni bilo. Ko poslušamo politične komentatorje, ki te nove stranke in liste predstavljajo volivcem, bi lahko sklepali, da si vsa Slovenija kar naenkrat ne želi niti Kučanovega vpliva niti močne leve vlade, temveč močno sredinsko oblast.
Ampak – saj sploh ne vemo, zaradi česa naj bi bile te nove stranke in liste sredinske! Zato, ker obljubljajo dobro gospodarsko stanje? Torej več denarja No, takšna obljuba je zelo vse prej kot konkretna. Vlada, ki jo vodi SDS s predsednikom Janšo, ima izjeme gospodarske uspehe, obljubljati še boljše v teh časih, menim, kaže na veliko možnost, da je takšna strankarska propaganda lahko samo dokaz neresnosti stranke. Podobno nam KUL obljublja več svobode, kot je imamo pod to vlado, čeprav s strani levice, še zlasti komunistične, nismo nikoli okusili.
Poslušamo tudi, da nove sredinske stranke ne bodo tako odločne oziroma “ostre”, kot je SDS. Res? Torej tudi te nove stranke pritrjujejo komunistom v Kučanovem klanu, da je potrebno SDS izriniti iz parlamenta. Vse te drobne besede novih strank o gospodarstvu, ki bo boljše od sedanjega, o liberalnosti ali svobodi, ki bo večja, kot jo imamo zdaj, pa o večji fleksibilnosti in bolšji komunikaciji, ko jo zmore sedanji predsednik vlade, vse to so prav tiste besede, ki jih največkrat slišimo iz ust najzvestejših podpornikov nekdanjega predsednika slovenskega centralnega komiteja.
Te nove sredinske stranke, seveda, imajo vso pravico, da delujejo in sporočajo javnosti, katere so njihove prioritete. Gotovo. Res pa je tudi, da so te obljube enake kot jih ob vsakih volitvah poudarjajo tisti, ki si – s simpatijami do levih strank – želijo za vedno izbrisati SDS. Če to ni mogoče, pa vsaj onemogočiti predsednika te stranke.
Zakaj te – nove – stranke o migrantski politiki, o izginjanju Slovencev, o vse večjem fašizmu v EU, o slovenskem udbovskem sodstvu, o slovenskem udbovskem novinarstvu, o velikem delu skorumpiranih slovenskih bank in se o marsičem. Dvomim, da so nove sredinske stranke te grozljive probleme sploh kdaj opazile. Morda, a dvomim. Če bi jih, se ne bi mogle sprijazniti s tako enostranskimi obljubami, zgolj o – menda – za nekatere več denarja in več miru v parlamentu, medijih, na ustavnem sodišču in v EU, ker jih komunisti, očitno njihovi dobri prijatelji, ne bodo tožarili za vsako malenkost.
Da, te nove stranke, to kažejo vse njihove obljube, si želijo miru, kakršnega je bilo na pretek pod vsemi levimi vladami. To pa je tudi vse. Ni pa pošteno, da te svoje “ideale” te, nove, stranke ponujajo volivcem kot nekaj novega in drugačnega od tistega, kar smo imeli v času levih vlad.
Novo je le to, da je – sicer že stari levi volilni cilj, uničenje SDS in Janše – v novih strankah strokovno bolj izdelan. Zlasti kar zadeva tako imenovano, že skoraj vojaško natančno strategijo, ki je pred prihodnjimi volitvami videti veliko bolj nedolžna, kot je bila videti kadarkoli prej.
Zato se enkrat poudarjam, če nismo za levičarje, da moramo voliti takšno desno stranko, ki pove, kako bo ravnala v primerih, ko bosta ogrožena slovenska samostojnost in demokracija, ne samo, da jim je največ do denarja in do miru s komunisti, ki vodijo glavne državne in državotvorne ustanove, zavode in organizacije. Pa čeprav volivci načeloma ne marajo države in ničesar, kar je z njo povezano. Ugajata jim predvsem denar in svoboda. Politikom pa predvsem sožitje s komunisti, mir. Tako je že vsaj od leta 1945. Vendar nikoli ni bilo tako. Zato tudi, čeprav bodo vladale nove stranke, zdaj ne bo niti več denarja niti več miru. Še manj bo obojega, pa tudi Slovenije.
Frančiška Franca Buttolo
