Piše: Frančiška Buttolo
Res sem v članku – BOJMO SE PONOSNIH NASLEDNIKOV KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE – zapisala, da je prišel “žalostni trenutek”, ko lahko zaupamo skoraj samo še SDS in Janši. Kot vidim v odzivih pod člankom, pa se nekaterim podpornikom SDS zaradi tega zdi, da sem levičarska avtorica. Kje neki, nekoliko liberalna in nekoliko konservativna (verna in narodno zavedna) socialdemokratska sem. In prav zato je zame – za demokratično osebo, vsaj tako verjamem – objektivno zelo slabo, če lahko zaupamo samo še eni stranki, SDS. Ne moremo pa zaupati nikomur na levici, in komaj še komu na sredini. Še najbolj žalostno pa je, da ne moremo zaupati najvišjim državnim ustanovam, med katerimi klavrno izstopa SAZU. Zame je vse to trenutek zelo žalostne resnice. Ne želim si ene same zaupanja vredne stranke, to je absolutno premalo. Danes sem se prav razveselila inteligentne odločitve predsednika Državnega zbora.
To je prava pot, prva zvezdica na naši temni in ozki politični poti k ponovnemu – vsaj za silo normalnemu delovanju.
Seveda pa se zaradi tega nimam za kaj manj zvesto podpornico SDS, prav nasprotno. Saj ta stranka ni totalitarna, kot lažejo na skrajni levici, komunisti. In Janez Janša je zelo sposoben politik, ampak razmere so resnično zapletene in nevarne, saj imamo še vedno hudo epidemijo. Tudi zato, ker levi mediji, tudi javni ali državni, podpirajo norost, da se ne sme propagirati cepljenja. Skoraj ne morem verjeti, da so zločinski, po mojem mnenju je tam samo preveč neinteligentnih vrhunskih strokovnjakov za družbeno koristno novinarstvo, torej pravih starih komunistov.
Frančiška Buttolo