Piše: Siniša Germovšek
Prvo branje Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Soči v občini Kobarid je upravičeno dvignilo veliko prahu in burnih odzivov, predvsem zaradi nerazumnega skoka cen dovolilnic za uporabo vstopno izstopnih mest (V/I) in možnosti prepovedi plovbe zaradi nizkega vodostaja, čeprav je urejanje plovbnega režima na reki Soči veliko več od tega in je zelo kompleksna in zahtevna zadeva.
Vedno je potrebno najprej ugotoviti pravni vidik, oziroma kdo je pristojen, da ureja plovbni režim na državnem vodotoku, reki Soči, ki teče skozi tri posoške občine. Doslej je bilo tovrstno urejanje in tudi naprej ne bo nič drugače, skupna zadeva pristojnega ministrstva, to je Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za pomorsko plovbo (MIDPP) in treh posoških občin: Bovec, Kobarid in Tolmin. Na MIDPP sem poslal vprašanje glede pristojnosti in pričakujem njihovo potrditev, da se glede tega ni nič spremenilo.
Občina Kobarid nima pristojnosti, da ureja režim na delu reke Soče, ki teče skozi njeno občino, saj ni lastnik tega dela reke, zato je odlok, ki je v postopku neveljaven in je potrebno pozvati pristojno ministrstvo, da nemudoma izda sklep o ničnosti kobariškega odloka in se avtomatično odpravi njegovo drugo branje. Z ničnostjo odloka si bomo prihranili veliko energije, razprtij in nepotrebnih odvetniških stroškov za preverjanje zakonitosti in ustavnosti odloka.
Kobariški odlok, ki je prestal prvo branje, je nekaj zelo nenavadnega, pravzaprav čudaškega, saj je iz gradiva razvidno, da se je odlok pripravil zgolj na podlagi navodila Občine Kobarid, posledice in škoda bosta ugotovljena naknadno, sosednji občini pa povabljeni k usklajevanju po sprejetju odloka, saj drugače odlok z različnimi cenami dovolilnic, ni izvedljiv!
Praktično to pomeni, da kobariški odlok velja tudi na območju drugih dveh občin, saj naj bi bila določitev enotne cene zgolj formalnost! Kaj takega se doslej še ni zgodilo in se lahko samo čudimo! Predlagano usklajevanje ni nič drugega kot izsiljevanje, mešetarjenje s cenami in morebitni kompromis pa naj bi navidezno »dal« legitimnost kobariškemu odloku, ki pa je ta nikakor ne more imeti. Potemtakem bo naslednjič bovška ali tolminska občina sprejela svoj odlok in prisilila drugi dve občini, da velja tudi na njunem območju. Takšna praksa pomeni Divji zahod in prinaša kaos in blamažo pred domačo in evropsko javnostjo. Temu v izogib se mora režim na reki Soči še naprej urejati s skupnim odlokom vseh treh posoških občin ob sodelovanju in soglasju MIDPP.
Po doseženi ničnosti kobariškega odloka, se je potrebno takoj in energično lotiti priprave skupnega odloka, saj so spremembe in dopolnitve režima nujne in se nakopičene težave in konfliktne situacije ne bodo rešile same.
V neveljavnem kobariškem odloku razen odpiranja zadev, ki jih je potrebno in nujno urediti, je malo ali nič uporabnega za dopolnjeni ali novi skupni odlok treh posoških občin.
Namreč glavni problem ni cena dnevne dovolilnice za uporabo V/I, ta se bo že smiselno uskladila, vprašljiva in nejasna je pravna podlaga za prehod iz obremenitve po plovilu, na plačilo po osebi. Ali se bo poslej začelo uvajati občinsko pristojbino za vse prevoze (pletna, turistični vlak, avtobus …) ?
Rešiti bo potrebno še veliko zahtevnih vprašanj in problemov, npr:
- čas opravljanja plovbe (nesmiseln je premik začetka plovbe za eno uro),
- preobremenjenost V/I mest in njihova boljša funkcionalnost,
- omejitev plovbe ob nizkem in previsokem vodostaju,
- omejitev dnevnega števila plovil,
- razlikovanje med glavno sezono in preostalim delom leta,
- vrste dovolilnic,
- status in obremenitve subjektov, ki opravljajo gospodarsko dejavnost.
Ob tem je treba upoštevati tudi interese in pravice državljanov, kopalcev, ribičev, poplavno varnost, črpanje gramoza in še kaj.
Večina navedenega so zelo kisla jabolka in trdi orehi, ki jih ne bo možno streti brez strpnosti, razumevanja in spoštovanja vseh deležnikov pri iskanju najboljših možnih rešitev. Pri tem mora biti temeljno izhodišče kaj je v pristojnosti občine in kaj ne. Želje mnogih, da bi plovbo prepovedali temu ali onemu, predvsem tujcem, ne more uresničiti občina, ker za to ni pristojna!
Režim na reki Soči in pritokih se je začel urejati potem ko je ljubiteljska in športna plovba prerasla v gospodarsko dejavnost in se je njen obseg močno povečal. Pred približno tridesetimi leti se je v občini Tolmin urejalo območje, ki je bilo tedaj v celoti v eni občini in takšen pristop se je ohranil tudi v samostojni Sloveniji, ko so na tem območju nastale tri občine.
Usklajevanje različnih interesov je bila vedno težava, saj ni bilo do tedaj nobene prakse in izkušenj in se je urejanje plovbe po celinskih vodah začelo na reki Soči. Kljub velikemu podcenjevanju rezultatov je veliko elementov iz teh naporov, vgrajenih v zakon o plovbi po celinskih vodah in v mnoge občinske odloke.
Pred nami je naporno delo pri oblikovanju novega skupnega odloka za vse tri posoške občine in skleniti je potrebno široko koalicijo stroke in vseh interesentov, da naredimo korak naprej pri zakonitem urejanju plovbnega režima na reki Soči in v zakup je potrebno vzeti, da ne bo vse rešeno takoj, pač pa postopoma, zato da bo škoda, ki jo bo prinesel nov režim obvladljiva in čim manjša.
Siniša Germovšek, Bovec
