Piše: Nikolaj Makuc
Spoštovani gospod župan Janez Fajfar! Spoštovani uslužbenci blejske občinske uprave!
Kar berete, ni namenjeno javnemu obračunavanju, ki ga je pri nas že tako ali tako preveč. Je zgolj sad obupa in nemoči, katere trpkost je iz dneva v dan večja. To da sem napisal, kar sem, je meni in mojim vrstnikom izhod v sili. Izhod v sili, saj se bo „z okolšno ta podoba raja” pred našimi očmi počasi, a za trajno spremenila v osiromašeno, trohnečo pustinjo.
Že vseh svojih 18 let, gledam Bled skozi oči domačina in do pred kratkim sem bil zatrdno prepričan, da bom tu tudi ostal in si ustvaril družino. A na žalost, se zdijo te sanje po vseh teh mnogih dejanjih, za katere ste vi kot predstavnik občine in obenem občinska uprava najbolj odgovorni, vse bolj in bolj oddaljene, neuresničljive. Zakaj, me boste vprašali? Zato, ker se v zadnjem času moj domači kraj iz bisera, ki se je zrcalil med zelenimi gozdovi in travniki spreminja v blatno lužo na svežem asfaltu.
To naše jezero, včasih obdano z njivami, cvetočimi travniki, starimi sadovnjaki in krasnimi gozdički na osamelcih, je vedno bolj ukleščeno v beton. V zadnjih letih sem bil priča spremembam, ki so zaznamovale kraj tako kot le malo katera poprej. Po izgradnji že same po sebi v krajino zarezujoče se severne obvoznice, so ”urbanisti” območje ob njej ”oplemenitili” še z gromozanskim Sparom, sadovnjake so pozidali in pokopali z novimi bloki, travnike, kjer so se še ne dolgo tega igrali vrtčevski otroci pa so zasuli v še eno novo parkirišče. Pri stadionu se je zgodilo enako. Nič več posedanja čapelj ob jutranji rosi. Le še sivi asfalt. Za nameček vsemu temu pa je na drugem bregu Save, za kar vas lokacija v sosednji občini sicer ne odvezuje odgovornosti, na pred tem še domala divjem območju zrasel novi kamp, sedaj pa od Lesc k nam širijo še cesto. Za koga, se vprašam?
A vsi ti posegi, se ne morejo kosati s tem, kar nameravate v imenu ”trajnostnega razvoja” zgraditi v prihodnjih letih. Več kot dobro veste, da govorim o mistično opevani južni obvoznici, ki naj bi Bled rešila vsega hudega. A na žalost, gospod župan, se bo vse hudo za velik del Blejcev šele začelo. Obvoznica, ki je še vedno načrtovana po trasi iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, je seveda nujno potrebna. A to ne pomeni da jo moramo zgraditi z glavo skozi zid, brez odobravanja mnogih domačinov, ki jim bo cesta po danes sprejeti trasi odvzela kvaliteto življenja, kakršno imajo sedaj. Vsi prebivalci Bleda in še posebej pa tisti z Mlina, Dindola in Jarš bomo ločeni od širnih polj in trat, kjer obdelujemo zemljo, se vsakodnevno sproščamo, rekreiramo in dihamo svež zrak. Slednji bi skupaj z mnogimi kozolci, čebelnjaki, kar predstavlja tudi uničeno kulturno dediščino; in starimi košatimi drevesi preprosto izginil. Ob cesto pa bi, kot je pred kratkim dejal minister Vrtovec za Blejske novice, umestili še nova parkirišča, torej bi podobno kot pri severni obvoznici razširili betonsko džunglo na zelene travnike in polja. Do popolnosti bi bil s tem uničen zeleni pas, ki daje Bledu tisto lepoto, ki jo vsi občudujemo. Mislim, da je dovolj očitno, da je to zastarela in neustrezna rešitev.
Najhuje pa je, gospod župan, da predloge lastnih občanov, ki jih podpira tamkajšnja lokalna skupnost zavrnete s tako lahkoto in brezčutjem. Kako lahko postavite popolnoma nesmiselne argumente o vojaškem strelišču pred voljo občanov, čez katerih vrtove bi stekla prometnica, polna proti Bohinju se valečih avtomobilov. Nasprotno pa predlog Mlinanov ne uniči ničesar, saj je območje za Obročem že pred leti razvrednotila čistilna naprava z reciklažnim območjem.
Ravno tako, ne vem in mi ni jasno, zakaj se ne zgledujete po dobrih praksah iz okolice. Lep primer je avstrijski Zell am See, kjer so enak problem odlično rešili. Nikogaršnja zelenica ni izginila. Zgradili so preprosto predor. Tako so dobro rešili jezerski breg hrupnega prometa. Za razliko od njihovih 5km bi bil blejski predor dolg manj kot 2km in še to bi ga lahko celotnega, pod Jaršami in od Kocjančičeve kmetije do Jezernice, razen odseka v Megrah, zgradili kot mnogo cenejši pokriti vkop. Namesto predora pa bi lahko le del trase vzhodno od Straže malce pomaknili proti jugu, cesto iz pokritega vkopa na Jaršah bi lahko speljali po že obstoječi cesti proti Ribnem in nato po južnem robu polja mimo gramoznice, ki že sama po sebi kazi pokrajino, do predora pod Dobro goro. S tem bi uničili bistveno manj kmetijskih površin, predvsem pa cesta, katere cena bi bila enaka ceni sedaj načrtovane trase, ne bi potekala mimo naselij. Kljub temu, da bi bila cesta tako še vedno večinoma speljana nad zemljo, bi ohranila več travnikov in polj in rešila bivalna okolja mnogih Blejcev.
Zato vas prosim, gospod župan in vsa občinska uprava, da še enkrat temeljito premislite in se odločite tako kot bo najbolje tako za Vas, nas domačine, predvsem pa za vse generacije, ki prihajamo za vami. Prav tako, pa se lahko mogoče prelevite v vlogo turista, ki se raziskujoč prikupne blejske osamelce povzpne na Stražo. Lahko si mislite, da se najverjetneje po razgledu na s cesto razrite in uničene Megre in Mlinsko polje na Bled ne bi več vrnili. Rotim vas, odločite se trajnostno!
Hvala
Nikolaj Makuc, 18 let, Bled-Jarše
Pismu se pridružujejo mladi z Bleda in okolšne:
Inja Jarkovič, Aljaž Mulej, Maya Franko, Irena Bogataj, Bine Mekina, Kaja Jensterle, Nina Peterman, Aiden Franko, Meta Černe, Mina Jera Kovač, Anita Kocijančič, Matevž Langus, Kaja Lapuh, Kim Benkovič, Juš Pavlovski, Tamara Jelušič in drugi
