Piše: Frančiška Buttolo
Težko je slovo od simbola slovenskega naroda, simbola narodnega poguma in ponosa, gospoda Janeza Janše, samo zato, ker ni več slovenskega naroda, ki je zdaj samo še ljudstvo balkanskih kolesarjev.
Zato – zbogom, gospod Janez Janša! Priznam, prišla mi je solzica v oči. Zdi se mi, da sem v svojih zadnjih člankih premalo jasno povedala, zakaj mi zelo, zelo zgodna izjava gospoda Janše o pripravljenosti sodelovanja SDS z novo vlado ni ugajala. Gospoda dr. Goloba, kot je opazil tudi gospod Cestnik (25.4.2022 na Radiu Ognjišče, ob petih popoldne), je namreč podprla skoraj vsa k totalitarizmu nagnjena slovenska javnost, ki so jo do zadnje hiše, od vrat do vrat, z vso potrebno strokovno podporo, aktivirale nevladne organizacije, podobno kot so komunisti s svojimi aktivisti pridobivali na svojo stran volivce med obema vojnama, člani OF pa med drugo vojno. Skratka, gre za zmago totalitarnih metod pridobivanja politične podpore. Tudi Hitlerjeve metode, ko je s svojimi privrženci lovil “podgane”, priljubljeni šport znane slovenske pesnice.
Po mojem prepričanju velik del prebivalcev Slovenije g. Janšo sovraži zaradi njegove predanosti slovenskemu narodu, samostojnosti Slovenije in zavračanju teženj, da bi ohranili komunizem, veliko “pridobitev” Titove Jugoslavije, zlasti pa lepo zgodovinsko podobo teka diktatorja. Ljubezen do komunizma se pri nas vse bolj uveljavlja, saj slovenski komunizem podpirajo tudi globalisti oziroma aktivisti EU, recimo v primeru delovanja Kovačeve, pod pretvezo človekoljubja. Ona po vsej držav, v vsaki najmanjši vasi organizira napadalne aktivistične skupine. Strinjam se z gospodom Cestnikom, da so to pojavi, ki lahko kažejo na znake, značilne za totalitarna gibanja, omenil pa je “skvadriste” in “anarhične levičarje”. Tudi ljubljanska “rdeča buržuazija” je močno zastopana v Svobodi, se zelo strinjam z gospodom Cestnikom.
Ampak zame je pomembno predvsem to, da v slovenski politiki skoraj ne govorimo več o slovenskemu narodu. Tudi gospod Janša ga redko omeni, največkrat govori o skupnosti.
V tej brezoblični skupnosti na ozemlju, kjer je nekoč živel slovenski narod, čeprav ne v samostojni državi, pa skoraj ni več Slovencev. Imamo namreč slovensko državo brez slovenskega naroda, z vsem, kar narod bistveno konstituira. G. Janša se je ves čas obnašal, kot da ta narod še obstaja. Skupnost, ki ni slovenska, številni Slovenci pa so celo izraziti levičarski antinaciolisti, pa narodno zavednost enači s fašizmom in rasizmom. Dobesedno občudovala sem predvsem narodno zavednost g. Janše.
Če je bil in je zaradi izginevanja našega naroda tudi gospod Janša tako rekoč prisiljen govoriti predvsem o skupnosti državljanov v v Sloveniji, ne pa o slovenskem narodu, z dolgo preteklostjo, žalostno sedanjostjo in jasno prihodnostjo. Ta narod pa je trn v peti tistih, ki g. Janšo imenujejo rasist in fašist. Zato menim, da je s slovenskim narodom konec.
V Svobodi ga nameravajo še bolj oslabiti, to tudi govorijo njeni člani in podporniki. V svet po teh volitvah ne gre toliko slika dr. Goloba, temveč slika gospe z Jesenic, vedno slikane s kom iz nevladnih organizacij, največkrat pa z dr. Golobom. Da se vidi, kakšna je v resnici izvoljena politična elita. Bi moral g. Janša pripeljati v Slovenijo milijon “beguncev”? Ga ti, ki so tu, sovražijo, ker nad takšnimi idejami ni navdušen? Bodo zdaj prišli?? Za vedno, ne začasno, kot begunci iz Ukrajine? Prebivalci Slovenije, ki ne hote pripadajo slovenskemu narodu, to celo zahtevajo. Sama sem v preteklosti na nacionalni televiziji slišala strokovnjakinjo za poseljenost v svetu, da bi lahko sprejeli v Sloveniji več milijonov ljudi, da bi lahko imela celo sedem milijonov prebivalcev.
Torej – želim prebivalcem Slovenije vse dobro, ampak ljubim pa jih ne, vsaj tako, kot sem ob osamosvajanju ljubila slovenski narod. Pa ga že takrat ni bilo več, kar je g. Kučan hotel izkoristiti, pravzaprav pa mu je z dr. Golobom to uspelo.
Zato mi ni ugajala pripravljenost g. Janše, da je v dobro “skupnosti” pripravljen (oziroma njegova stranka) sodelovati z Golobovo vlado. Lepo, ampak nekoč je bil g. Janša zame simbol modernega slovenskega naroda, ne pa globalistične “skupnosti” na slovenskih tleh.
Zato – zbogom, gospod Janez Janša! Priznam, prišla mi je solzica v oči.
Frančiška Buttolo, Ljubljana
