Piše: Franc Bešter
V njej je tekla beseda predvsem o korupciji, in na tapeti je bil predvsem ljubljanski župan Zoran Jankovič – Zoki. Ne gre pa s prstom kazati samo nanj, »grešnik naj ne sodi grešnika«, je rekel Kristus, in že vrabci čivkajo, da danes nikamor ne moreš in nič ne dosežeš, če ne »podmažeš« (s kuverto). In še nek pregovor pravi, da z zlatom obložena kamela vsak zid prepleza.
Tarča: bolj ko sem gledal in poslušal to kolobocijo okrog dokazanih ali domnevnih koruptivnih dejanj, manj sem razumel. Res, da živim precej daleč od tega sveta poslovnežev, financ, prava in politike, a dobil sem občutek, da se tudi poklicni pravniki v tej štreni ne morejo več znajti, in zato sem se odločil o tem nekaj napisati: usmerjanje finančnih tokov zdaj sem zdaj tja, njihovo prelivanje od ene osebe k drugi, iz enega žepa v drug žep, transakcije, skrivni sestanki in spletke, iskanje strokovnjakov za pranje denarja, razpršitev denarja, kuverte in nogavice, tajna nakazila, sodni postopki in njih zastaranje, vračanje na prvo stopnjo, tisoči strani obtožnic…, vse to in še več, dalo bi se naštevati v nedogled, nekaj sem navedel, da bi nakazal, zakaj mislim, da se stvari namerno do kraja komplicirajo, s tem postajajo vedno bolj nepregledne in v tem se nihče več ne znajde. Satan izpušča meglo. Res, da so nekateri doma v tem svetu finančnih poslov, prava in politike, v tem celo uživajo, to je njihov način življenja, a prepričan sem, da je večina ljudi ob gledanju te oddaje kaj hitro izgubila rdečo nit, pregled nad vzroki in posledicami posameznih dogodkov, povsem se jim je nazadnje zameglila vloga prvega, drugega, tretjega akterja v teh finančnih zgodbah.
Sploh je pa takšno stanje postalo značilno za celotno kulturo Zahoda, gre za zadnji stadij v razvoju novoveške civilizacije, ki doživlja notranji moralni razkroj, in kar je lepo opisano tudi v knjigah RŽVB, zato bom tu navedel nekaj resnic iz njih: »Vašo dobo označujejo materializem, brezboštvo in nemoralnost. Zapustila vas je modrost, nadomestila jo je norost. Živite sredi kaosa. Prihajam, da bi našel stvarstvo v rokah hudiča, ki ga hrani z brezboštvom in krivičnostjo. Vaša ljubezen do denarja je tako velika, da ste še daleč od popolnosti. Postali ste častilci denarja, častilci satana«.
To stanje v naši pozni moderni pa bo, tako sem prepričan, prineslo tudi tiste ključne, prelomne premike in spremembe, ki nas bodo privedle v novo (po-moderno) dobo. Ta megla in te dimne zavese, ko je dogajanje v družbi postalo tako silno nepregledno, ko zlepa ne moremo ugotoviti, kaj neka oseba v resnici je (kaj se dejansko skriva za besedami in masko), za kaj gre v resnici pri tem in tem dogodku, pri neki konkretni stvari – vse to bo zahtevalo neko pot do resnice, do neke gotovosti, do katere je mogoče samo s pomočjo Duha, in pot do resnice o dogajanju sveta obstaja, je možna: »Moj Sveti Duh RESNICE vam razodeva, kaj se dogaja na svetu«. In spremenili bomo današnji odnos do videnj: konkretne dogodke lahko vidimo edino skoznje!
Takšnih in podobnih Tarč kot je bila zadnja, je bilo sicer že mnogo in jih bo gotovo še veliko, a osebno jih doživljam bolj kot namerno izpuščanje megle, so me pa zato še bolj utrdile v prepričanju, da s pomočjo kriminalističnih in novinarskih raziskav in soočenja pogledov ni mogoče priti do resnice.
