Piše: Ingo Falk Pasch Wallersberg
V znani zadevi nasilneža in komunističnega navdušenca, ki je v Ljubljani kriče vdrl ne takratno državno proslavo in so mediji leve – dejansko pa pretekle rdeče – politične opcije opredelili ta njegov nasilni izpad kot kulturni performans, je Ministrstvo za kulturo, ki je ugotovilo neveljavnost njegovega statusa kot samozaposlenega v kulturi, na celi črti sodno pogorelo. Po odločitvi sodišča – ki je po ugotovitvah nekaterih pravnih strokovnjakov še vedno v veliki meri podrejeno stari praksi – je to Ministrstvo – kljub jasni obrazložitvi – s to svojo odločbo protipravno prekršilo pravice tega „samozaposlenega kulturnega delavca“ in v javnosti spoznanega kriminalca ter moralo svojo odločitev razveljaviti. Po odločbi sodišča mora država plačevati osebi – seveda ki javno hvali komunistično zločinsko preteklost – predpisane prispevke socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Ta sodno priznani pomemben umetniški ustvarjalec, za katerega mora po sodni odločbi premoženjsko skrbeti država, ima po izsledkih tujih policij sicer zelo pomembne prihodke – a ne s prodajo svojih, za Slovenijo tako zelo pomembnih umetniških del – pač pa s prekupčevanjem z učinkovitimi substancami, ki ljudem odpirajo vrata v sanjsko omamen svet.
Zoper tega artističnega tihotapca – ki ga je prijela tuja policija – poteka sedaj v Ljubljani kazenski sodni postopek zaradi prepovedane proizvodnje in prodaje drog (v konkretnem primeru cca 8.400 tablet droge). Ob aretaciji (v Avstriji – dvom, da bi se zoper sodno tako priznano umetniško osebo to lahko zgodilo v Sloveniji, je upravičen) je bil ta preprodajalec drog seveda tudi profesionalno opremljen s pištolo in potrebnimi naboji (da je bila vinjeta na njegovem avtomobilu za vožnjo po avtocestah ponarejena, pa ni omembe vredno). Upravičeno je mogoče domnevati, da bo ta oseba tudi v kazenskem postopku, ki pravkar zoper njo poteka v Ljubljani, tudi vse te svoje neobičajne (in v urejenih družbah kaznive) aktivnosti, javnosti zopet prikazovala kot enkraten umetniški performans. Sedaj njegove „stvaritve“ – za razliko od prej, ko jih je sodnica – obravnava sodnik. Ali bo tudi ta tako naklonjen umetniškemu načinu življenja tega obtoženca, velja počakati. Vsekakor pa je ta sedaj obtoženi propagandist srpa in kladiva ter rdeče zvezde in drugih zgodovinskih zločinskih vrednost, izpričanih v kraških jamah, dolinah in globelih, preko katerih so slavnostno speljali ceste in železniške tire, zgradili naselja ali jih pustili preprosto divje zaraščene, v vsakem primeru na varnem. Če bi ga neuvidevni sodnik (v nasprotju s svojo kolegico, ki je – po izjavi prič – – prizadetim takrat jasno in glasno rekla : „ Ne sanjajte, da bi ga obsodila!“ ) tokrat poslal v zapor, BO PAČ NA ZASLUŽENEM DOPUSTU. Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje mu mora po znani sodni odločbi plačevati država (samo po sebi pa se razume – enako kot vsem drugim zapornikom – tudi nastanitev in hrano).
Res me zanima, ali bo Ministrstvo za kulturo to sodno določeno obveznost države še naprej izpolnjevalo tudi zoper obsojenega kriminalca, ki ustvarja svoje – nedvomno najpomembnejše – prihodke iz prodaje drog ?
