Piše: Frančiška Buttolo
Za bralca poročil o dogajanju v Urajini je sedanje Putinovo igranje ruske rulete z jedrsko elektrarno v Zaporožju gotovo neizpodbiten dokaz, da ruski samodržec zahteva odstranitev predsednika Ukrajine Zelenskega in priznanje svetovne politike, da bo ukrajinsko okupirano ozemlje poslej pripadalo Rusiji.
Očitno pa si komaj kaj drugače kot Putin, zamišlja pogovore o miru tudi svetovna politika, skupaj z OZN . Svetovna politika bo ravnala po Putinovi zahtevi, jo uresničila. Na koncu pa bodo vsi, Putin in svetovna politika – seveda po skupnem dogovu – za sedanjega ukrajinskega predsednika Zelenskega povsem nesprejemljive sklepe, razglasila za velik uspeh, kot bodo navdušeno poročali v vseh medijih. Ni izključena niti Nobelova nagrada – za obe strani, kot zgled bodočim rodovom kako je mogoče doseči zgodovinski mirovni uspeh.
Kot da je vsemu svetu povsem vseeno, če katera koli od velesil občasno napade kako suvereno državo, jo zasede – ali si jo vsaj podredi. Mediji pa na koncu takšnih agresorskih “operacij” vedno poročajo o uspešno sklenjenem miru. Tudi če bi Kitajska napadla Tajvan, tudi če bi zavzela kos Japonske, bi – brez skrbi – svetovna politika že našla način, da se ji ne bi bilo treba “vpletati” v spor, ki bi ga morali rešiti predvsem obe državi, ki bi bili v njem neposredno udeleženi. In Kitajski se ne bi bilo potrebno umakniti. Vse bi bilo miroljubno dogovorjeno. Nikakršnih mednarodnih obsodb, še zlasti ne v OZN. Celo naš najbolj znani višji uradnik v tej organizaciji je nekoč izjavil, da OZN ne rešuje vojnih napadov in spopadov in različnih tovrstnih problemov. OZN pozna skoraj samo enega agresorja, Izrael. Vedno obsoja samo Izrael. Pa se v resnici že vsa leta svojega obstoja samo brani. Ker pa ni svetovna velesila, ga OZN neprestano obsoja.
Človeštvo pa naivno zaupa svetovni politiki, da se bo zavzela za vsakogar, ki bo nedolžna žrtev vojaške agresije. OZN pa se samozadovoljno posveča različnim lobijem, ki tej organizaciji radodarno plačujejo za ideološko podporo različnim lažnim rešiteljem človeka in narave. Podpira celo takšne nesmisle, kakršen je namišljeni boj v jamsko deklico našemljene Grete, že skoraj versko fanatične borke z ogljikovim dioksidom.
In naj taje ne zapišem niti besede o tem, da EU vlaga veliko več političnih, zlasti pravnih, prizadevanj za oslabitev Poljske, zelo sladke vabe za Putina, kot pa v učinkovite ukrepe proti Rusiji. Kje neki. Vse skupaj je, kar počne EU, eno samo prazno govorjenje. Kakšen hinavski nemški bolj sli manj) pakt Hitler-Stalin!
* Neštetokrat sem se že skoraj zaklela, da ne bom več reagirala na politične dogodke tako, da bi napisala članek. Saj me nobeno uredništvo ne mara. Sem preveč neposredna, neobjektivna in brez primernega jezikovnega sloga. Ampak, čeprav vse navedeno velja, povem, kaj čutim. Res pa nisem intelektualka. Pomagati pa tako in tako ne more nihče. Lahko samo kaj rečemo, zapišemo. No, tudi sovražnega govora smo lahko obtoženi. Kako smešno.
