Piše: Frančiška Buttolo
Zame, ker sem menda premalo optimistična, premalo realistična in premalo pametna za ta svet, za svet, v katerem živimo, da, zame je sedanje stanje – doma in v svetu – ena sama bridkost, ena sama brezizhodnost in žalost.
Črne zastave vidim vsepovsod. Vsepovsod vidim bedo, surov egoizem, bolj ali manj nore lažnive politike in njihovo – že kar nespodobno – sprenevedanje, kako dobro želijo vsem, ki jih podpirajo, celo tistim, ki jih ne marajo. Nikjer nikakršne resne zaskrbljenosti, kot da ta ni potrebna, kot da je edina dejanska pot k rešitvi zaupanje v demokratičnost domače in tuje politike, z izjemo zelo redkih, ki si zaslužijo kritiko in nasprotovanje vsega sveta, seveda demokratičnega oziroma z nenapadalno politiko.
Pa je svet, skupaj z nami, tu v Sloveniji, res večinoma tako miroljuben? Mar se ni vse, kar se je pokazalo v Ukrajini, že dolgo pripravljalo v vsej svetovni politiki in politiki številnih posameznih držav ali družb?
Marsikdo je razočaran, ker je videl velike razsežnosti tragedij in brezpravja v rokohitrskih osvoboditvah, dekolonizacijah in demokratizacijah v tretjem svetu, nato, po padcu Berlinskega zidu, pa še v bliskovitem “napredku” v vzhodnem delu Evrope. Da, marsikdo je razočaran, marsikdo, ki že dolgo ve, kam je edino lahko vse to, v skladu celo z najpreprostejšo logiko, pripeljalo.
Najprej do anarhije, zmešnjave in kaosa na Zahodu, nato še na Vzhodu in v tretjem svetu. Kje bo najprej prišlo do spopada med velesilami, je bilo sicer dolgo nejasno, vendar pa se je vsa svetovna politika na ta – končni – spopad pripravljala že od konca druge svetovne vojne.
Zdaj je tretja svetovna vojna dejstvo. Kljub temu, da v medijih še vsi veselo plešejo, ker je optimizem pol zdravja, skrivnost druge polovice pa se, vsaj v tem primeru, skriva v politični moči velesil, torej v zmagi najmočnejše od njih in umetnosti, da se vse manjše države znajo postaviti na pravo stran zgodovine. Ali res? Tudi če bo povojno maščevanje zahtevalo več žrtev, kot pa jih bo v vojni sami? Kar pomeni, da se bodo že takoj po koncu sedanje vojne začele priprave na – že spet – na novo?
Kako strašno je dolgočasna zgodovina!
