Piše: Frančiška Buttolo, Ljubljana
Ali moramo zdaj, kot splošno priznano obče dobro, na vsa področja delovanja slovenske družbe uvesti umetno inteligenco? Ali moramo to na vrat na nos, ker že zaostajamo, storiti predvsem zato, da bi se lahko vključili v novi – totalitarni globalistični družbeni sistem, nekakšno zmes vseh dosedanjih družbenih sistemov, od suženjstva do modernih totalitarizmov – fašizma, nacizma in komunistizma. Zdi se, da se res dogaja s sedanjo slovensko politiko nekaj podobnega. Moram priznati, da pred letošnjimi volitvami večina mojih pisem – zveste bralke in poslušalke slovenskih medijev (že okoli 65 let) – ni objavljena. To me, kar zadeva moje srce, močno žalosti, ker ljubim svojo domovino Slovenijo. Hkrati pa prav ta bridka resnica, da je Slovenija samo pikica v veliki svetovni državi, ki ji vlada umetna inteligenca, povsem ustreza mojemu razumskemu odnosu do sedanje Slovenije. Vem, evropske tradicionalne demikracuje ni več. Smi že v glibalizmu, izgubljeni v vesolju. Umetna intekigenca namreč ni nič drugega kot sedanje NAJVIŠJE DOBRO, nekakšen novi bog. Pri tem prav nihče, ki se zavzema za čimprejšnjo prevlado umetne inteligence nad človeštvom, nesposobnim najvišjih razumskih operacij, ne zanika, da v resnici umetna inteligenca ni nič drugega kot tržni PROIZVOD, le da je eden najbolje plačanih in najbolj iskanih v zadnjih desetletjih. Da, umetna intelugenca je tržni PREDMET, ki je že prevzel oblast nad vsem svetom, menda pa ima sedež v Pekingu. Niso glavni inštituti v Silicijevi dolini. Tam je samo sedež tehnoligij, ne pa tudi družbenih globalističnih praks. To je povsem razumljivo, saj je Kitajska, kar zadeva pripravljenost kake države na popredmetenje svojih državljanov in njihovo podreditev kateremu od najpomembnejših od vseh PREDMETO, daleč pred vsemi drugimi državami, še zlasti pa na Zahodu. Ta silni napredek pri uveljavljanju umetne inteligence je na Kitajskem mogoč samo zato, ker Kitajska zgodovina ne pozna niti avtonomnega niti svobodnega SUBJEKTA, tistega pojmovanja odgovornega človeka, ki je po eni strani samostojna in svobodna osebnost, po drugi pa priznava Boga, za človeškega človeka najvišjo ETIČNO avtoriteto, seveda v 0raksi moralno, torej v življenjski praksi, močno, močno samooejujočo in sočutno do bližnjega.
