Piše: Tamara Lubarda, Ljubljana
Pravzaprav zračnem, saj najhujšo možno grožnjo predstavlja tak napad, kajti kopenski v ukrajinsko ruski vojni potekajo, ne izvzemši kibernetskih vdorov z atomskimi napadanji ‘neslutenih’ razsežnosti. Vse bolj se zdi da se bodo med Rusijo, Evropo z Ukrajino in ZDA izoblikovala drugačna razmerja moči.
V katerih bomo udeleženi na prvi frontni črti Evropejci Evrope kajti Rusom je trn v peti izključno Evropa. Pa čeprav ima Rusija bogato zgodovino, književnost, disciplino in civilizacijske norme so na preizkušnji. Iz Kremlja so pripravljeni za mir, toda miru ne bo dokler ne bo povratnih signalov iz evropske Ukrajine. Možno je, da bodo spopadanja ostala obrobna za tiste predele ki niso v tem dometu toda EU se to tiče.
Četudi so vsaj za zdaj od takega žarišča izključeni drugi kontinenti, verjetno pa bodo to tudi v prihodnje, kljub oddaljenosti premirju pozivajo z ZDA. Predsednik ZDA stremi temu, da mir potrebuje celotna obla.
Zakaj je nespoštljivo obnašanje »neotesanega« Zelenskega 28. 2. pri Trumpu Zelenskemu učna lekcija?
Čeprav temu sledi opravičilo za spodrsljaj, ki ga ukrajinski predsednik podkrepi z namerami o podpisu soglasja, da bi imela Amerika dostop do ukrajinskih rudnin/mineralov to pa je predlog ‘zaradi’ predloga.
Zelenski, ki v rokavu nima pravzaprav nobenega aduta, je njegovima gostiteljema J. D. Vanceu in D. Trumpu zadirčno odgovarjal ter poskušal »doseči« Zelenskovo, ne da bi se zavedal, da krha dosedanje napore v prizadevanjih nedavnih poskusov tega, da se omili napetosti na tistem svetovnem prizorišču, ki lahko postane zaradi spornih nesoglasij resneje do najresneje ogroženo ali tarča atomskih izstrelkov. Če strnemo lekcijo za V. Zelenskega – S podpredsednikom ZDA in D. Trumpom se je primerno strinjati.
V pogovoru s predsednikom vojaške velesile sveta – ZDA – D. Trumpom, ki je briljanten glasnik obuditve skrhanega miru pa je ukrajinski predsednik ameriškemu prepirljivo ugovarjal saj mu je vpadal v rečeno. Pravzaprav se je šopiril kot kak pav, brez zavedanja, da je v gosteh ko bi moral biti vsaj malce spoštljiv. Predvsem po vseh dosedanjih naporih prizadevanj k umiritvi vojne »napetosti« med Rusijo in Ukrajino.
Trump in umirjen podpredsednik sta mu skušala to dopovedati v spravljivem tonu, toda ni prisluhnil.
Kar Zelenski izpostavi se izkaže v tem, da ne popustil niti za milimeter toda Ukrajina je delno okupirana. Putin, ki ne dopusti da bi se rusko smatrane Ruse ‘poukrainjalo’ skuša zavarovati tamkajšnje Rus-e/inje. Ruska federacija smatra Ukrajino za zavojevalca, ker se tisti Rusi ne poistovetijo z ukrajinsko identiteto. Putina argument je tudi, da EU še najmanj pa Nato nima pravice posegati v rusko ozemeljsko celovitost. Prvotno to z ruskega vrhovnega poveljstva skušajo argumentirati zlasti sosednji Ukrajini – toda – zaman.
Ko je ruski vodstveni vrh ocenil, da je čas da se upre sovražniku, so začeli z ukrepom vojaškega napada.
Ukrajinski predsednik se ni oziral na rusko zahtevo, da na svojih »vratih« ne prenesejo Natovih vojakov.
V tem, ker je Ukrajina odvisna od tuje pomoči medtem ko se Rusija opre nase ali to kaže kdo zmaguje?
Z denarnimi sredstvi so Ukrajino najprej pričeli zalagati z Bidnove administracije, potem se je ta balon napihoval ker pomoči ni bilo dovolj, še je tako, s tem da se pridruži EU od kjer članice podprejo Ukrajino.
Putin je predvidel, da bodo branik Ukrajine članice Evropske unije, s tem razlogom ni bil naklonjen EU. Tudi geopolitično so se zaradi tega razmere zaostrile, kajti Rusija prepozna da ‘sile’ vdirajo na njena tla.
Dokler teh »strasti« ni umiril ameriški predsednik ki se nemudoma prične pogajati, ni boljših odnosov. Njegova beseda ima moč s katero bo zmogel umiriti kar se zdi nemogoče, ampak naletel je na prepreke. Zelenski tega noče dojeti, vsaj ne v tistem trenu ko je Trump vrednost pripisal ukrajinskim mineralom. Četudi zaradi dejstva da se omili srhljivo napetost in omehča Putina s komer Trump nima slabe izkušnje. Ker v spopadih vedno kdo izgubi, se od Trumpa preventivno pričakuje, da ne bo tretje svetovne vojne.
Nekateri ameriškemu predsedniku pripišejo dominantne in težnje po prevladi, ampak je zdaleč od tega. Kajti kar želi poglobiti in utrditi so dogovori ki jih morata vsaj dva podpisnika upoštevati ne pa goljufati.
Primeri tega so tiste članice Nata in nekaj je teh, ki se ne držijo pravil in ne prispevajo kolikor zmorejo. Nato/OTAN tega dejansko ne terja toda prizanesljivost do takih delno neplačnic se ne izkaže v zahvalah.
Tudi Slovenija namenja premalo, nakar se predsednica ko ne simpatizira z ZDA postavi v bran eni strani. ‘Golobova’ vlada prek EU na neformalnem srečanju evropskih voditeljev 2. 3. 2025 zagovarja Ukrajino.
A to da se pomembne članice EU skoraj poenoteno strinjajo komu nameniti kritje ne bo ustavilo Rusije.
Neformalno srečanje nekaj evropskih voditeljev je kaplja »čez rob« pri ruski pripravljenosti h konsenzu.
Francija in Združeno kraljestvo se kar mimo Nata dogovarjata o zagotavljanju tako rekoč podpore za ščitenje ozemlja Ukrajine – kar bo vojno »situacijo« med Rusijo in Ukrajino zaostrilo in ne zaustavilo. Gre za namenska sredstva obrambe z dodatnim budžetom in tudi neomajno moralno spodbudo od EU.
Vojaki so redkokdaj neoboroženi, kar pomeni, da nobena mirovna misija ni brez tveganj, med katerimi največjega pomeni ‘maščevalno vojskovanje’, saj več orožja povzroča večje negotovosti ne pa premirja.
Zdi se da je EU nekakšna umetna tvorba da bi se članice evropske Evrope tudi obrambno opolnomočile. Ursula von der Leyen skuša, četudi iluzorno članicam ‘izpuliti’ sredstva, kar predstavlja enormni izdatek. Kje bi sploh bil ta center evropske vojaške utrdbe in kakšen ščit je skupna Evropa zmožna zagotavljati?
Ker se vzlic obrambi nacionalnih interesov kot tudi globalnega zavarovanja mej ni dobro zameriti Rusiji.
Nato ima najboljšo podatkovno bazo, pokritost ozemelj, dejansko je najbolj usposobljen izvedbe akcij. Misije vojakov Nata so preliminarno namenjene ščitenju civilistov in pa zaustavitvi agresorskih teženj.
Toda to je z namero po takšni EU ki se hoče zanašati na svoje vojaške kapacitete, ker s tem poskuša posledično »izigrati« najmočnejši NATO ali pa Nato zaobiti, nespodobno povabilo k prerazporeditvi sil.
