Piše: Frančiška Buttolo
Ko bo Kučan “odstranil” Janeza Janšo in žrtvoval na oltar še nekaj svojih glavnih mož na komunistični obrambni liniji, bo ponovno začel blažiti posledice svoje brezobzirne revolucije.
Seveda se je tega naučil pri Josipu Brozu Titu. Ko je ta revolucionarno odstranil glavne nasprotnike komunizma in svoje glavne komuniste, ki so v resnici mislili tudi s svojo glavo, se je začel državljanom in Zahodu neznansko dobrikati Da, po pokolu in izgonu več milijonov – kot bi rekli danes – desnih in levih skrajnežev, se je – veliki komunistični “demokrat” Tito začel zanimati celo za reševanje krivic v izkoriščanem tretjem svetu. Da, eno samo veliko srce in solidarnost sta ga bili. Potem, ko se je brezobzirno “rešil” vseh svojih nasprotnikov.
Zdaj se dogaja nekaj podobnega. Ko je Kučanov klan odstranil vse tako imenovane desne in tudi svoje domnevne leve skrajneže, bodo v svoje roke prevzeli slovensko oblast najimenitnejši, umirjeni in hladnokrvni udbovci vseh političnih barv.
O tovrstnem dogajanju v Sloveniji najbolj priča Kučanova odločitev, da je potrebno “demokratizirati” tudi SAZU. Tej, prvi slovenski politični dami, ki se ježe kmalu po koncu druge svetovne vojne počutila zelo nelagodno, ko so ji zaceli ukazovati razni narodno heroji. Za nikakršno ceno si ni hotela preveč umazati svojih žlahtnih damskih rok.
Menda je SAZU resnično kriva kvečjemu za izključitev samo “pravih” sovražnikov komunizma in za vključitev v Slovenski biografski leksikon vseh narodnih herojev (v resnici večinoma narodnih in mednarodnih zločinskih revolucionarjev, pogosto izurjenih celo v španski revoluciji, kjer so se borili skupaj s Stalinovimi komunisti).
Končno pa sta ubogi SAZU Partija in Udba le pomagali iz zelo neprijetne “šlamastike” kmalu po koncu druge svetovne vojne. Našli sta namreč način, da je ostala skoraj deviško bela koza SAZU cela,rdeča volkulja Partija pa sita. Za najbolj umazana dela sta Partija in Udba pri SAZU ustanovili njeno pritiklino – Znanstvenoraziskovalni center SAZU (ZRC SAZU), pozneje pa v njem še marksistični inštitut, o kakršnem je že v Beogradu sanjaril slavni Boris Ziherl. Ta inštitut je moral – brez najmanjšega ugovora – opravljati vse partijske ukaze. Sama sem morala napisati in urediti kar nekaj biografij povsem nepomembnih udbovcev, ali pa zapustiti delo v uredništvu Slovenskega biografskega leksikona (SBL ZRC SAZU). Tako sem podpirala Udbo in partijo.
Bi me zdaj “demokratični” Kučan, kot preveč skrajno levičarko, prepustil kakim vodilnim, a zmernim katoliškim udbovcem, ki so mi morda celo sami naročili, naj napišem sporne biografije (ker si sami z njimi niso hoteli mazati rok), javno sramotili in predlagali “za odstrel”. Menim, da bi me. Prav udba, ki skrita deluje v desnem polu slovenske politike, je najbolj brezobzirna. In zdi se, da je zdaj prišel njen čas, seveda po Kučanovem ukazu, tudi na SAZU. Po vsem komunističnem pustošenju da bi uničili Janševo politiko, je zdaj – končno – prišel čas za Kučanovo, tako dolgo pričakovano, krščansko žlahtno udbovsko oblast.
SAZU pa z vsem tem naj ne bi imela ničesar. Čudno pa je, da bo SAZU prej razpadla, kot pa bo dovolila, da bi ZRC deloval samostojno, tudi v imenu brez dodatka SAZU. To seveda ni mogoče. ZRC SAZU bo samo tako dolgo, dokler bo namesto SAZU izpolnjeval najbolj umazane ukaze Partije in Udbe. po osamosvojitvi pa se ni prav nič spremenilo.
