Piše: Magična gledalka
Ne vem, ali ste na TV Slovenija zasledili prvi del nemško-češke dokumentarne oddaje z naslovom Zločini.
V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je v nekdanji Jugoslaviji razplamtela vojna. Divjalo je uničenje, ljudje so se bili prisiljeni razseliti, agresorji so vzpostavili nezaslišana koncentracijska taborišča in zagrešili množične poboje. V zadregi, saj nasilju nikakor ni bilo videti konca, je Varnostni svet Združenih narodov leta 1993 po vzoru nürnberških procesov ustanovil Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu. Dokumentarna serija Vojna pred sodiščem – jugoslovanski procesi v dveh delih razkrije, kako je sodišče sprva delovalo brez nujnih finančnih sredstev in kadrovsko podhranjeno, soditi pa mu je uspelo le manj pomembnim zločincem. Naposled pa so se morali pred njim zagovarjati tudi snovalci balkanske morije: Slobodan Milošević, Radovan Karadžić in Ratko Mladić. »Je zmagala pravica? Je jugoslovansko sodišče lahko model za prihodnost?« se postavlja vprašanje na začetku dokumentarca. V filmu govori Esad Landžo – Zenga, eden od tistih, ki ga je haaško sodišče »zaradi hudega kršenja ženevske konvencije zaradi namernega pobijanja in kršenja vojnega prava« obsodilo na 15 let zapora. Ko so vojaški kompleks Čelebići spremenili v internacijsko taborišče za ujetnike, je bil tam paznik ter mučil in pobijal srbske civiliste. »Dolgo sem potreboval, da sem se našel. Še vedno pa ne vem pojasniti zakaj. (…) Zakaj sem storil, kar sem storil? (…) Zelo težko je najti odgovore na vse,« pravi Landžo, ki je že odsedel zaporno kazen. »Mnogim se zdi čudno, ko rečem, da sem se med vojno zabaval. Res sem se. Družili smo se, popivali, imeli dekleta in se vozili z avtomobili. Imel sem vse, o čemer sanjajo mladi moški. Nisem razmišljal o tem, da se lahko zgodi kaj hudega,« nadaljuje pripoved Landžo, ob tem pa se vrtijo posnetki iz leta 1992, ko je kot mlad vojak počel vse prej našteto. Potem pa sledijo posnetki o etničnem čiščenju srbske vojske, ki ji je poveljeval nekdanji vodja jugoslovanske vojske Radko Mladić pod predsedstvom takratnega predsednika bosanskih Srbov Radovana Karadžića. »(…) Cilj je bil z območja, ki so ga hoteli nadzirati Srbi, pregnati vse nesrbe,« pa se je vojne spominjal Aernout van Lynden, takratni vojni poročevalec iz BiH, ki je Mladića in Karadžića tudi vprašal, ali se bojita obtožnice. Z posnetka lahko vidite Mladićev nasmešek. Dokumentarna serija, ki nas opominja tudi na vlogo, ki so jo pri tem imeli ZN!
