Piše: Tamara Lubarda
Kamala Harris se je na soočenje s Trumpom ‘nemoteno’ pripravljala ves teden, včasih pa ni časa predolgo premišljevati. Seveda se pričakuje, da predsednik najbolj razsodno deluje s sprejemanjem odločitev, zlasti kot poveljnik oboroženih sil. Predsednik Donald Trump pa je vajen razmer sveta in razmere sveta tudi dobro pozna. Ne bo nas pahnil v propad.
V nasprotnem primeru lahko svetovni mir s predsednico brez takih izkušenj preneha in se konča. Seveda se z Donaldom Trumpom ne oklepamo rešilnega jopiča, toda ne bomo potonili. Četudi Trumpu očitajo ekstremizem je med 2017 in 2021 usmerjal zmerno politiko. Kar z zadrževanjem namerava tudi naprej, to je s čim manj napetostmi, zaradi kritičnega, ne le do nekje – preden se neobvladljiv spopad ‘pogubnosti’ za vse človeštvo sploh začne. Dejstvo je da na kriznih ozemljih žrtve trpijo, včasih pa se spori s posredovanji zgladijo. Četudi voditelji nimajo čudežne paličice lahko pripomorejo temu da ne bo jedrske vojne.
Vse od leta 1852 je ameriški predsednik po lastnem in seveda tudi prepričanju ene teh dveh prevladujočih strank, ki ga nominira, postal bodisi republikanec bodisi demokrat. Predstavniki republikancev so v stališčih do perečih vprašanj bolj enotni kot demokrati. Četudi na splošno zagovarjajo nekoliko konservativnejša načela, jim gre za vse vrednote, vključno z osebno svobodo ter svobodo nasploh, za pravice in pravičnost. Zoper kriminal kot takšen.
Demokrati si od volitev veliko obetajo, kot vedno tudi tokrat ne brez teženj po reformah. Harris bo morala trobiti v isti rog, to je upoštevati smernice demokratske stranke, saj bo v nasprotnem primeru ostala brez največje opornice in brez zaslombe. Recimo, da Kamala Harris z njeno politiko in delovanjem Ameriko oslabi namesto krepi. Ampak ne pustimo takega bednega ‘scenarija’ ob strani. Posledično bo na ključnih področjih ‘zavladal’ nered. Od razpok v sociali, pa v nedostopnosti in oteževanju zdravstva in ne transparentnosti javnega financiranja do krhanja izobraževalnega, v čemer ‘rezov’ sistema kot celote delno tudi zaradi ščitenja prebeglih na račun tistih oziroma tako avtohtonih Američanov kateri se nadejajo stabilizacije in krepitve moči ameriških ljudi.
Trump s priseljensko politiko poziva samo k pridobitvi dovoljenj, brez ilegalnih vdorov. Donald Trump tudi dejansko dobro ve, zaradi česa se sporočilo ameriške ustave začne z »We the People«, vsi, kot ljudje, enaki, ne glede od kod in kakšen vsak posameznik je. S Trumpom bo zagotovo realni in družbeni proizvod na prebivalca rastel namesto upadal, kupna in gospodarska moč bosta naraščali. Stopnja brezposelnosti bo pod osem odstotki. Trumpova Amerika ekonomskih in drugih priložnosti omogoča blaginjo.
Moč se utrjuje z mirom. Trump izpostavlja, da mir pomeni enoten in stabilen svet. Kot prekaljen pogajalec je že v prvem predsedniškem mandatu dosegel stabilne razmere. Vojne spopade in njihovo eskalacijo je preprečil ali pa je k temu pozval voditelje vpletenih držav.
Četudi ni moč tako rekoč čez noč oziroma nenadoma umiriti vseh napetosti na svetu, pa bo izvolitev Trumpa pomenila manj netaktičnosti in več dejanj z uspešnimi akcijami. Pripravljen je sodelovati s kongresom ne glede na število demokratskih kongresnikov. V skladu z Listo pravic bodo upoštevane temeljne svoboščine kakor tudi civilne pravice. Kongres ima veliko zakonodajnega vpliva, toda ameriška zvezna vlada je predsedniška.
