Piše: Frančiška Buttolo
Vse leve stranke so en sam jugonostalgični Kučanov klan. Ker tega nočemo videti pred volitvami, bomo občutili po volitvah! Na letošnjih državnih volitvah gre v Sloveniji samo za eno: za legalno in legitimno vrnitev na oblast komunističnega totalitarnega in jugonostalgičnega Kučanovega klana. Zato moramo biti na slovenski politični levici na skorajšnjih državnih volitvah sami svoje SREČE KOVAČ. Ne nasedajmo levim,v resnici pa komunističnim levim strankam.
Žal, vrnitev Slovenije v komunizem podpira tudi levi vrh EU, ki s komunističnim revolucionarnim rušenjem sedanje vlade v Srbiji – kot je že dolgo znano – ustvarja pogoje za ustanovitev tako imenovane jugovzhodne regije EU, nekakšne nove Titove Jugoslavije (še vedno brez rešenih problemov med Srbijo in Kosovom, ter Srbijo in Bosno, pa še z marsikaterimi drugimi, zlasti kar zadeva odnose med Srbijo in Rusijo).
Zaradi vsega tega se mi je strašno politično zagnusilo “revolucionarjenje” aktivistke – prave rdeče čarovnica na metli – Nike Kovač, ko sem pred nekaj dnevi brala, kako si je javno vzela za političnega talca dr. Anžeta Logarja.
Za njegovo izpustitev iz svojih politično umazanih krempljev pa je zahtevala, naj se odpove kakršnimkoli stikom s stranko SDS, zlasti pa z njenim predsednikom gospodom Janezom Janšo. V resnici pa je dr. Logarju grozila, da ne bo nikoli videl komunističnih nebes Kučanovega klana po prihodnjih volitvah, če se ne bo javno pridružil jugonostalgični komunistični partiji Slovenije ali Kučanovemu klanu. Aktivistka Nika Kovač je v svoji nadutosti in s pooblastili kakega stalinističnega “kadrovika” v Kučanovem klanu dr. Logarju zagrozila z enako grožnjo kot je to – takoj po končani drugi svetovni vojni – storil Tito, ko je z balkona slovenske univerze v Ljubljani, le kak dan pred poboji, zagrozil slovenskim nasprotnikom slovenske revolucije (kmetom, meščanom, duhovnikom, meščanski inteligenci in domobranski vojski, tako rekoč celotnemu delu slovenske desne elite), da ne bodo več gledali naših lepih planin.
In resnično je skoraj vsa slovenska desna elita v par letih izginila. Tito jo je najprej velik del pobil, jih skoraj vse oropal. (nacionalizacija!), nato zahrbtno izgnal čez zahodno mejo (skozi točo krogel iz pušk JLA) in nazadnje, kolikor jih je še ostalo, skoraj vse prisilil k priznanju totalitarnega komunističnega sistema in sodelovanju v njem.
In natanko te Titove vrednote so še vedno glavne točke političnega programa slovenske levice na letošnjih volitvah. Natanko takšen pa je tudi program levega vrha EU, vsaj rako je leta 2021 – ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije – v svojem govoru ob Blejskem jezeru izjavila – dvakrat – predsednica Evropske komisije. Janše, takrat predsednika vlade in njenega gostitelja, ni niti omenila, Kučana pa je pohvalila vsaj dvakrat. Ga je pa tudi citirala, tisti citat, na večer ob ustanovitvi in tik pred napadom JLA, , da Slovenci lahko sanjamo o svoji samostojnosti, vendar bo jutri nov dan. In ta dan, vsaj tako lahko razumemo aktivistko Niko Kovač, naj bi napočil po zmagi levih strank na letošnjih volitvah 22. marca.
Ne, ne bo dr. Anžeta Logarja in njegove stranke v partijskih nebesih v vrhu prihodnje jugonostalgične komunistične Golobove koalicije (med Svobodo, Resnico in še katero stranko z levice), če dr. Golob ne bo – javno – preklel Janeza Janše in SDS, in tako stopil v udbovsko partijski Kučanov klan.
O, kakšna strašljiva politična coprnica je postala aktivistka Nika Kovač, nekakšen pomožni stalinistični “kadrovik” Kučanovega klana, zelo, zelo cenjenega med levimi jugonostalgični izdajalci slovenskega naroda doma, pa tudi v samem levem delu vrha EU. Zato prav ona prevzema usmerjanje letošnje slovenske leve predvolilne kampanje v svoje – od najbolj komunistične politike umazane – “nevladne” roke, politično krvave od “uspešnih” evropskih zmag za več splavov v EU. Pa saj se ji, kar zadeva humanost, politično omejeni siroti, niti ne sanja, da je za marsikoga, ki je izgubil svojega ljubljenega otroka, splav še vedno predvsem SMRT. Smrt nedolžnega bitja. Ampak slovenskim komunistom, še zlasti v Kučanovem klanu, k je takšen občutek tuj in neznan. Zato pa še zdaj ne dovolijo pokopov nedolžnih žrtev svojih prednikov po drugi svetovni vojni. So komunisti pac večinoma brez srca in brez vesti. Aktivistka Nika Kovač pa je njihova – čarovniška – maskota.
