Neki izmišljeni kulturnik me podi iz lastnega mesta na vas. Neki meni neznani mladenič mi je kot strela z jasnega zabrusil, da sem bečki konjušar in pri tem rekel, da so starši prišli z juga, on pa se je rodil v Sloveniji.
Taisti prebivalci bivšega Bizanca in Otomanskega cesarstva se ponižno obnašajo v Švici, Avstriji in Nemčiji in govorijo tamkajšnji jezik. Tu pa slišim slovenščino ko sam zjutr išo na gšiht … Ali ni slovensko državljanstvo pogojeno z znanjem slovenščine? Morda pa zamuja ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša z novim slovarjem slovenkega jezika. Kdo je sedaj bečki konjušar ali pašaluški janičar, jasno govorita dva slovarja. V slovenskem ne zasledim besed bečkih spakedrank kot na primer šporhet, širhakel, kolmkišta, hauptamov purš… V nekem srbskem slovarju pa so izjemne slovansko-srbski izrazi učkur, kaiš, šparet, trpezarija, vašmašina, čaršav, fišeklija, peškir … in še množica teh klenih izrazov.
Zamudili smo lustracijo in podelitev rezidenčne vize. Slovensko državljanstvo smo podeljevali vsem, ki so tudi samo „prespali“ nekega 31. decembra na železniški postaji v Ljubljani, ali celo nekdo, ki je bil prijavljen na Trdinovi 10, kjer je imela sedež Prometna policija. To je ugotovilo sodišče šele po dveh letih med pripravo sodbe. Nekdo, ki se je priselil v Slovenijo in smo ga gostoljubno sprejeli, tudi okoli 70 000 tisoč beguncev iz Bosne, sedaj hoče narediti to deželo pašaluško. Še pomnite: Naredite mi to deželo nemško!? Tako se tudi obnaša vaški priseljenec, ki s svojim buldozer-valjar glasovalnim strojem lomasti po mestu.
Za vse, tudi pripadnike naroda Slovencev, bi morali po osamsvojitvi uvesti rezidenčno vizo. Ta omogoča vse pravice kot državljanstvo. V primeru kaznivih dejanj se viza ukine in in se podeli enosmerno vozovnico do kraja, odkoder je prišel „naš bivši brat“. Moj predlog za postavitev doprsnega kipa Janezu Menartu so izglasovali na mestni skupščini. Menart ni bil le odlični pesnik. Bil je zavedni Slovenec, ki se je boril proti skupnim programskim jedrom, ko naj bi v socializmu v šolah prevladovala učna snov z literaturo in kulturo večinskega naroda v SFRJ. Torej Srbov. Priporočam branje knjige, ki je ni v ponatisu: Slovenec v Srboslaviji. Podžupan Aleš Čerin mi je v desetih letih dvakrat zagotovil med srečanjem na ulici, da bo kip postavljen takoj, ko bo v mestu denar.
Ob vsem tem pa predsednik RS molči, ne ukrepa varuh človekovih poravic, policija zaradi kršenja Ustave RS … Vsak predsednik RS je govoril med volilnim golažem, da bo predsednik vseh Slovencev. Ali jaz nisem več Slovenec, s koreninami stoletja nazaj? Poudarjam, da imam številne odlične prijatelje, ki niso rojeni Slovenci, tako tukaj v moji domovini kot v bivših republikah SFRJ. Opravičujejo se mi, kar slišijo o nekaterih svojih rojakih v Sloveniji. Neka bivša trobila Socialistične zveze delovnega ljudstva mi v pisani besedi in preko ekrana pošiljajo sporočila multikulti. Predlagam, da časopis DELO spremeni naslov v PA. Zaradi vsega navedenega bom morda postal kleronacistični ksenofob in kot tak prepoznan v slovenskih medijih.
Aleš Guček, Ljubljana
