Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Z vsem v tem članku se ne morem strinjati, in navesti želim nekatere svoje pomisleke.
Podnebne spremembe so dejstvo, o tem ni dvoma, in ne gre za nek osebni, ampak za politični problem, za problem celotnega človeštva. Glede stališč politične levice in desnice, kar se tiče razlage vzroka za ta pojav, pa obstajajo velike razlike, tako velike, da so mnogi upravičeno zbegani. Kaj je v resnici na stvari?
Spoštovati naravo: s tem se povsem strinjam. Od industrijske revolucije dalje ravnamo z njo brez spoštovanja in jo zelo lahkomiselno izčrpavamo in onesnažujemo. Kako daleč smo pod srednjeveške paradigme, ko je v odnosu do (svetega) sveta veljalo straho-spoštovanje!? Mislim pa, da nas bodo okoliščine prisilile, da bomo to vrlino srednjega veka povrnili. Tudi mi so del narave, in če bo uničena ona, bomo tudi mi.
Industrijska revolucija: govorimo o štirih revolucijah, a v resnici gre za eno samo, za zadnjo revolucijo v razvoju orodij, te »štiri« industrijske revolucije so samo njene faze! Vsega naenkrat pač ni bilo mogoče izumiti in vpeljati v proizvodnjo. Ta revolucija se je začela z izumom parnega stroja in se v naših časih z izumom UI, ki omogoča robote, (po mojem) postopno zaključuje. In sedanjo krizo okolja vidim kot eno od posledic pojava visoko razvitih orodij na planetu.
Zakaj je prišlo do nje, ni težko prepoznati: ta Orodja so omogočila mnogo bolj masovno proizvodnjo mnogo bolj raznovrstnih izdelkov kot nekoč, in to tehniko smo vključili v tržni sistem, za boj s konkurenco. In tu sta ključna cilja postala dobiček in potrošnja. Jasno pa je, da vse to zahteva ogromno surovin in da za seboj puča ogromno odpadkov – posledica masovne proizvodnje in potrošnje. Posledica je prekomerno izčrpavanje in onesnaževanje narave.
Onesnažili smo zemljo, vodo in zrak, to so splošno znane stvari, industrializacija kmetijstva je povzročila tudi zastrupljanje zemlje, rastlin, naše hrane – »dar« kemije. F. Cukjati priznava tudi, da se je vsebnost CO2 v atmosferi glede na predindustrijsko dobo podvojila, vendar pa naj to ne bi vplivalo na podnebje.
Višek CO2 v atmosferi (ki ga rastline s fotosintezo niso uspele predelati): je posledica pojava Orodij na planetu, kajti samo bistvo teh visoko razvitih orodij je, da jih poganjajo Orodja za pretvorbo energije, ravno to jih dela učinkovite, in za njihov pogon že 200 let uporabljamo predvsem fosilna goriva. In nedvomno je podvojena količina odtod, v tem se strinjamo, različne pa so razlage posledic.
Temperature: naravne in normalne?
Povprečna temperatura na Zemlji se je glede na predindustrijsko dobo zvišala za 1.5 stop. C, F. Cukjati pove, da so bila nihanja temperature v zgodovini Zemlje vedno prisotna in so del naravnih ciklov. Res je, a do sprememb je prihajalo počasi, skozi stoletja in tisočletja, ne pa v nekaj letih kot smo priča danes. F. Cukjati celo doda, da bi bil dvig temperature za eno dodatno stopinjo za življenje na Zemlji celo koristen!
Pa si nekoliko oglejmo posledice za življenje na planetu pri dosedanjem dvigu. Zaradi pregrevanja Zemlje se dogajajo vročinski valovi s katastrofalno sušo, ki prizadene vse kulturne rastline, škoda v kmetijstvu bo milijardna! A ne le zaradi pomanjkanja vode, tudi zaradi vročinskega stresa. S tem so prizadeti tudi gozdovi, ki se zaradi ekstremne presušenosti vnemajo, uničujejo jih požari. In drevesa v njih v vedno večjem obsegu podirajo orkanski vetrovi in pozimi jih lomi žled. In zaradi vročine umirajo ljudje, na tisoče. Zaradi pregrevanja je v zraku preveč pare in prihaja do katastrofalnih poplav. In predvsem zaradi pregrevanja planeta vsako uro izumre šest rastlinskih in živalskih vrst! Torej, če bi v zgodovini Zemlje prihajalo do tako velikih in nenadnih vremenskih ekstremov, bi bile te vrste, ki so se razvile v zadnjih milijonih let, nanje prilagojene, pa niso.
Stroka in politika
Podnebni znanstveniki že sto let svarijo pred vsem tem. Na desnici se glede tega navadno govori, da oni morajo tako govoriti, ker so finančno odvisni od vlad, so torej po domače rečeno podkupljeni. Ali je ta znanost res »prodana«? Kaj je v resnici na stvari?
Osebno nečesa ne razumem. Ali pri vseh sredstvih današnje znanosti in tehnike (sredstvih za poskuse in meritve) res ni mogoče vedno, kadarkoli in povsem objektivno dokazati in prikazati, kako in v kolikšni meri vpliva (ali ne-vpliva) povečana vsebnost CO2 v zraku na zvišanje (ne-zvišanje) njegove temperature? Ob dejstvu, da se klimatologi in meteorologi že sto let ukvarjajo s preučevanjem interakcije energije, prihajajoče s Sonca, z našo atmosfero? In zapovrh še ob dejstvu, da je od odgovora na takšno preprosto vprašanje odvisna smer celotnega razvoja civilizacije: ali lahko še naprej veselo kurimo fosilna goriva ali moramo čim prej presedlati na obnovljive vire!?
Preučevanje podnebnih sprememb je stvar podnebne stroke, in ta je svoje mnenje že velikokrat povedala, a kot že rečeno, govori se, da je ona podkupljena – je finančno odvisna od vlad držav, tudi to se dogaja, a mislim, da ne gre samo za to: gre za konflikt interesov stroke (okolja) ter politike in ekonomije, pa še čustva in ideologija se mešajo vmes. Ni v interesu ekonomije neko omejevanje, ki povrh zahteva še visoke dodatne stroške, in ni v interesu politikov, ki hočejo biti izvoljeni in zato jim gre za gospodarsko rast, za ekonomsko uspešnost (politika gre skozi želodec).
Zeleni prehod? Boj za oblast?
Danes se večina strinja, da je zeleni prehod, kamor sodi predvsem proizvodnja »zelene« energije, nujen, in znova je postala aktualna jedrska energija. Da, brez nje ta prehod ni možen, ker so obnovljivi viri sami zase (pre)šibki in nestalni, preveč odvisni od vremena (pomislimo na sedanjo sušo v rekah!). A ta prehod skriva v sebi tudi določene pasti, na katere je opozoril dr. Cukjati in s katerimi se strinjam. Katere so le-te?
Najbolj resno je šla v zeleni prehod Evropa, z reguliranjem in intenzivnim uvajanjem vetrne in sončne energije. Medtem ko Kitajska še naprej gradi termoelektrarne na premog in proizvaja cenejšo elektriko, Evropa zato v tekmi z velikimi igralci izgublja konkurenčnost. Poleg tega zapada v odvisnost od Kitajske, ki proizvaja večino vetrnih turbin in sončnih panelov in ima večino redkih zemelj, potrebnih za zeleni prehod. Kitajska se vsega tega seveda zaveda, in to je tudi njen namen: gospodarsko povoziti druge države, njen cilj je svetovna prevlada! Tako je nemška avtomobilska industrija že pokleknila pred cenejšimi kitajskimi električnimi avtomobili.
Zeleni prehod: dolgo smo odlašali in nismo jemali resno klimatologov, in nismo naredili nič na omejevanju izpustov, zdaj, ko podnebne spremembe pritiskajo, pa bi nekateri radi kar čez noč ukinili fosilna goriva, a to ne gre. Na njih deluje ves svet in je vse: proizvodnja, promet, kmetijstvo, industrija… prilagojeno nanje in tako izgrajeno, nenadna ukinitev bi pomenila katastrofo za ves svet, hujšo od vseh podnebnih katastrof. Menim, da je zeleni prehod nujen, a nujno postopen. Sedanja (znanstveno-tehnična) civilizacija se je izgrajevala nekaj stoletij in bo tudi za spremembo svoje smeri nujno potrebovala veliko časa.
Obstaja pe še ena nevarnost v zvezi s podnebno krizo: globalisti, ki si skupaj s kulturnimi marksisti prizadevajo za oblast nad vsem svetom, jo lahko izkoristijo v boju za to svetovno Oblast, češ, le ena, enotna Vlada za ves planet, ki bo imela totalni nadzor (tudi nad proizvodnjo in porabo energije) vas še lahko reši!
