Piše: Franc Bešter
Polovica slovenskih upokojencev živi pod pragom revščine, to je znano, se pravi, da morajo preživeti z manj kot 700 evri na mesec, kar jih prisiljuje v varčevanje: s hrano in ogrevanjem, tako da mnogi že postajajo podhranjeni in prezebli. Zato je logično, da zadnje čase prihaja do njihovih protestov – v Ljubljani, pred parlamentom.
Kje so vzroki teh (pre)nizkih pokojnin, ki so gotovo krivične, saj je večina današnjih upokojencev 40 let trdo delala in zanje odvajala znatna sredstva, zdaj pa komaj preživijo?
Vzrokov je seveda več. Smo starajoča se družba in število upokojencev je postalo veliko. Preveliko? Vzrok je seveda tudi sedanja vojna v Ukrajini, ki je zvišala cene energentov, s tem tudi hrane in posledično inflacijo. A kot še močnejši vzrok vsega tega vidim v naši neuspeli tranziciji, se pravi prehodu iz totalitarizma v demokracijo oz. iz planskega v tržno gospodarstvo. V tem času so omrežja finančne in politične moči, podedovana iz komunizma (Kučanov klan) divje olastninila podjetja, s tem prišla do nadzora nad finančnimi tokovi in so začela usmerjati denar kdovekam, v tujino, v razne davčne oaze, predvsem pa seveda sebi v korist, v te namene se je sprejemala temu ustrezna zakonodaja…, s tem jih nihče ni mogel sodno preganjati.
Jasno, če se finančni tokovi z nekimi dejanji, z neko politiko nekam usmerjajo in se nekje ojačajo, nekje drugje nujno oslabijo in denarja na nekem drugem področju začne nujno primanjkovati. Predvsem v tem vidim glavni vzrok nezavidljivemu stanju večine slovenskih upokojencev.
Pavel Rupar s svojo stranko »Glas upokojencev«, ki jo namerava ustanoviti, je zdaj posledica tega njihovega nezadovoljstva. Vanjo utegne pritegniti tudi veliko »neopredeljenih« in celo »levosredinskih«, kajti ob raznih socialnih stiskah postane idejna usmeritev manj pomembna, oziroma: nizka pokojnina postane »skupni imenovalec«. In njegova stranka utegne priti v parlament in postati dodana vrednost za desnico oz. Janševo SDS. Da, tako N.si kot SDS nujno potrebujeta nek preboj glede podpore, saj že lep čas stagnirata, nek premik je nujen, če naj bi spet enkrat imeli desno vlado. Sem zmore prispevati tudi Logarjeva »Platforma sodelovanja«. Le-ta se je res distancirala od Janše, vsaj na zunaj in na videz, pokazati hoče širino, poseči v bazen neopredeljenih ali celo v levo sredino, zato sprejema tudi »levake« kot je npr. Jernej Pikalo. Ali je ustanavljanje te »Platforme« neka taktična poteza SDS-a, s pomočjo katere bi tudi poskušala preseči sedanjo stagnacijo? Mnogi na levici to tako vidijo. Obe novi stranki, tako Logarjeva kot Ruparjeva, sicer znata na volitvah celo nekaj odščipniti SDS-u, a v končni fazi vseeno utegnejo na ta način pridobljeni glasovi »prevagati«, omogočiti prevlado desnice. Obstaja pa neka nevarnost za N.si: ob že tako nizkih procentih ji od obeh novih strank odvzeti volivci lahko usodno škodujejo, povzročijo njen (že drugi) izpad iz parlamenta.
