Piše: Jožef Praprotnik
…in zmagovalcu tako v vojni kot v miru pripada »plen«. Pa se na kratko vrnimo v leto 1945, ko je zmagovita partizanska vojska osvobodila deželico na sončni strani Karavank in Alp. Za poraženima okupatorskima vojskama, italijansko in nemško, je ostalo plena bore malo ali nič in ko so pobrali šila in kopita, je ostala le porušena dežela. Zmagovalcu po vsej logiki pripada oblast, ki jo je revolucionarna partija vzela. In povsem razumljivo je, da od vojne upostošeno deželo ni moč obnavljati in graditi brez kapitala, pa so ga vzeli tam, kjer je bil: redkim tovarnarjem, saj je bila kraljevina Jugoslavija nerazvita, veleposestnikom, cerkvi, meščanom…Tako je bilo in ni bilo ravno demokratično, saj so vzore našli v Stalinovi komunistični Sovjetski zvezi. Kako nam je šlo do devetdesetih let prejšnjega stoletja, do padca berlinskega zida in vrenj po vzhodno-evropskih deželah ter razpada SFRJ, nam je bolj ali manj znano.
Osamosvojitev Slovenije in prelomna demokratizacija je pomenila novo poglavje v razvoju naše dežele, ko s preoblikovanjem družbene lastnine, s privatizacijo, doživimo šok, od katerega se še nismo opomogli. Če je zmagovita partija po končani 2. svetovni vojni vzela bogatašem, kar je nekako razumljivo, so njihovi zvesti nasledniki komunisti po letu 1991 naplahtali delavstvo, pa čeprav v letih od leta 1945 do leta 1990 ni minil en sestanek, ena konferenca, en kongres, en časopisni sestavek, da komunisti ne bi ponavljali njihove povezanosti z delavskim razredom, z ljudskimi množicami in podobno. Ja v letih po 1991 so z divjo privatizacijo komunisti svoj delavski razred žejnega prepeljali čez vodo.
Kako se je to dogajalo nam na iskriv, duhovit, tudi humoren način opisuje pravkar izdana knjižica Črna luknja slovenske privatizacije, kjer avtor poimensko in dokumentirano na konkretnem primeru opisuje razvoj, življenje in potop slovenskega podjetja z edinim namenom, da se ljudem ne bi kar naprej dogajalo, da bi jih žejne prepeljali čez vodo, oskubili torej in jim ukradli prihodnost (naročila knjižice: 040 354 695, vsak delavnik po ceni 10 evrov).
Letos torej gremo še dvakrat na volitve, pa je prav, da dobro premislimo, komu bomo zaupali svoj glas. Znan pregovor pravi, da gre osel le enkrat na let, Slovenci pa smo že do zdaj šli večkrat. Ne pustimo se zmesti še kdaj.
