Piše: Franc Mihič
Milan Kučan je na Jančah 27. maja 2018 rekel: “Poslušam, kako je potrebno vse naše državno premoženje razprodati tujcem – tovarne, banke, trgovino, infrastrukturo. Razlog: ker da jih sami ne znamo in nismo sposobni upravljati! Kdor tako razmišlja, ne zaupa niti v našo sposobnost upravljati z državo. Zato bo državo hitro potisnil v roke tujcem… Sam verjamem v našo sposobnost upravljati z državo. Zato upam, da bodo na skorajšnjih volitvah odgovornost za upravljanje z državo in našo usodo dobili ljudje, ki se zavedajo naših moči in naših sposobnosti. Glasujmo zanje”.
Milan Kučan se moti. Zaslužni univerzitetni profesor ekonomije UL, prof. dr. Franjo Štiblar, namreč v Delu-SP (26. februar 2022), prizna in opozarja: “S prodajo bank smo priznali, da nismo sami sposobni upravljati premoženja, ki smo ga z delom sami ustvarili, in smo zato ta naš rezultat in vse, kar so predhodne generacije ustvarile, prepustili upravljanju tujcev.”
Predsednica uprave SKB, Cvetka Selšek je na RTV, 22. februarja 2018, opozorila: “Nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih. Največje težave so nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije, kar je bilo potem za slovensko gospodarstvo katastrofa«.
Bivši guverner BS, dr. Boštjan Jazbec, je tudi opozarjal: »Pomešali smo vloge lastnikov in menedžerjev in njihovo odgovornost. Menedžerji, ki se pojavljajo kot lastniki, nimajo interesa, da bi prestrukturirali podjetje. V Sloveniji smo tranzicijsko zgodbo pripeljali tako daleč, da ne zaupamo več institucijam, ki so normalne v vseh tržnih gospodarstvih. Če je tako, se odločimo, da se ne bomo več šli tržnega gospodarstva, parlamentarne demokracije.« Gre za temeljno vprašanje o naši sposobnosti ustvarjati in upravljati premoženje! Kvaliteta znanja se odrazi v doseženi dodani vrednosti na zaposlenega, v konkurenčnosti ekonomije na trgu, posledično na višjih plačah zaposlenih. Kdaj bomo le priznali, da nismo sami sposobni upravljati premoženja, ki smo ga z delom sami ustvarili? Moje mnenje je, da naše univerze ne »prodajo dovolj kvalitetnega in ustreznega menedžerskega znanja, ne menedžerjem, ne gospodarstvu. Naša ekonomija bi morala biti konkurenčna na mednarodnih trgih, vendar ne samo na račun nizkih plač in pokojnin in delovnega standarda. Proizvodi univerz oz. fakultet so uporabno znanje realni sektor. Brez dobro opredeljene odgovornosti, ni moč povečati kvalitete in ne cene. Če to znanje ne daje ustrezne in napovedane kvalitete, mora kupec ali uporabnik znanja, to reklamirati prodajalcu. Za uspeh nekega projekta, so samo opredeljena kvaliteta potem opredeljena odgovornost pogoji za uspeh.
Prvi predsednik RS Milan Kučan je v Delovem podkastlu, 13. 08. 2023, o odzivu države in državljanov po katastrofalni ujmi, govoril kritično o ekstremnosti desnice in o tem, kako bi morala ravnati vlada. Pri oceni Golobove vlade, je Kučan dejal, da njeni člani gotovo niso vedeli, kakšna je teža problemov, ki zdaj sledijo. A res? Gospod Milan Kučan, bivši predsednik države tako opravičuje predsednika vlade dr. Roberta Goloba za težave vlade gibanja SVOBODE, ki je da je “glas ljudstva” ? Mar bo sedaj ljudstvo odgovorno, ker ni pravočasno, dovolj razumljivo in utemeljeno sporočilo vladi ali vsaj gibanju SVOBODA, svoje težave, ki po presoji ljudstva najbolj bremenijo ljudstvo oz. državo? Mar ta Kučanov očitek, da ljudstvo slabo komunicira z vlado in gibanjem SVOBODO, ne dokazuje, da je samo ljudstvo odgovorno, da člani vlade niso vedeli, kakšna je teža problemov, ki jih potem seveda v vladi niso mogli reševati. Ampak še vedno velja, da ima pri nas ljudstvo oblast, pa tudi odgovornost, če ta izvoljena politika nezadovoljivo deluje, naj si ljudstvo sebi pripiše in tiste, ki so zasedli vladne stolčke, odpokliče!
