Piše: France Smolej
Katastrofalen poraz vladajoče koalicije, predvsem pa novokomponirane združbe Povežimo Slovenijo, sproža množico različnih odgovorov, ki naj bi pojasnjevali nepričakovan debakel izredno uspešne vlade in s tem nazadovanje na poti po kateri smo se že bližali standardu najbolj razvitih evropskih držav. V tem prispevku je prikazan celovit odgovor z analizo vzrokov, s strani našega največjega strokovnjaka s tega področja.
V soboto,30 aprila zvečer, je v oddaji Beremo, na Novi 24TV nastopil upokojeni slovenski nadškof, teolog, filozof in pedagog Anton Stres. Pred leti je izdal knjigo Leksikon filozofije. V tem slovarju izčrpno obravnava najrazličnejše pojme, avtorje, smeri in nazore številnih filozofov, kar je obogatil z izvirnimi strokovnimi razlagami, ki so plod njegovega dolgoletnega filozofskega raziskovanja. Njegove tovrstne reference so fascinantne. Leta 1972 je v Parizu magistriral iz filozofije, leta 1974. je v Ljubljani doktoriral iz teologije s temo Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji, čez deset let, leta 1984. pa je v Parizu doktoriral iz filozofije s temo – Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu.
Namen intervjuja, ki ga je vodil urednik Metod Berlec, je bil najbrž s filozofskega gledišča pojasniti šokanten izid nedeljskih volitev. V njem prof. ddr. Stres opozarja na kulturni marksizem, ki ga je utemeljil Antonnio Gramschi, politični teoretik in ustanovitelj italijanske komunistične partije in ki je postal vodilo tudi naših levičarjev. Svetovna (in naša) revolucija se ne more izpeljati, dokler se v glavah ljudi ne zamenjajo krščanske paradigme. Ta kulturni boj pomeni ideološko borbo proti meščanski filozofiji, za kar je potrebno ljudi ozdraviti bolezni religije in odvisnosti od privatne lastnine. Ko te ne bo, bo odmrla todi država. Poudarek je na idejnem boju, ker so ideje bolj močne in važne, kot sama priprava na frontalni napad za prevzem oblasti. V povezavi z izsledki francoske filozofinje Chantal Delsol, in njene knjige Sovraštvo do sveta, opredeljuje ideje te absolutne emancipacije, ki so nadaljevanje idej razsvetljenstva, da je vse je zanič, da ni nobene temeljne, naravne danosti in zakoreninjenosti. Odpraviti je treba vsako avtoriteto, ker je vsak posameznik absolutno suveren in s tem postane človek mali bog. To prepričanje je prisotno v določenih krogih skrajne levice doma in zunaj. Pravi pa, da je sekularizacija le evropski in ne svetovni pojav. Po letu 2008 je ta kulturni boj levičarjev, z izključevalnostjo na področju idej in družbenih odnosov, prešel v prefinjene metode duhovne nasilnosti, to pomeni diabolizirati in moralno ter politično onemogočiti nasprotnike. Najpomembnejša paradigma Gramschijeve zapuščine, ki je levičarji obupno (in uspešno) branijo, pa je obvladovanje področja šolstva, vzgoje, kulture ni obveščenosti naroda.
Te tri ključne napotke so komunisti in njihovi sledilci pri nas uspešno udejanjali od druge svetovne vojne naprej. Deležen sem jih bil sam, rojen leta 1940, pospešek pa so še pridobili z Gabrovo šolsko reformo. Multipliciran njihov vpliv pa je v desetletjih pripeljal do defekta, ki ga ddr. Stres označi kot POMANJKANJE POLITIČNE KULTURE POVPREČNEGA SLOVENCA.
Stresovo temeljito poznavanje te tematike je bil vzrok za olajšanje komunističnih trdorokcev, ko je bil leta 1980 namesto njega za ljubljanskega metropolita imenovan dr. Alojzij Šuštar. Zelo jih je namreč motila njegova jasna in glasna vsakoletna pridiga na Brezjah, ki je temeljila na spoznanjih iz njegovega doktorata. Čez štirideset let smo žal dobili potrditev njegove analize, ki daje odgovor na vprašanje iz naslova.
