Piše: Mag. Mirko Macher
Včeraj zvečer sem poslušal intervju s človekom, ki ima v Sloveniji poseben status, v primerjavi z drugorazrednimi Slovenci, kar ni nič novega. Tega se zelo dobro zavedajo, še več, oni želijo uveljaviti pripadnost zgodovinsko travmatiziranega naroda. Ta človek, ki ga ne mislim imenovati, je predstavljal knjigo o slovenski narodnostno zabavni glasbi, ki je ne čuti in se z njo ne more istovetiti, saj je Balkanec.
Naj piše knjige, nihče mu ne oponira, naj pljuva po slovenski avtohtonosti do onemoglosti, moteče pa je, da to sofinanciram osebno, iz lastnega žepa, … – ne da bi to mogel preprečiti. Delivci založniške sreče, kot jo je bil deležen ta Balkanec, pa o Balkancih nič slabega, so našli prav njega in njegovo druščino, torej projektno skupino, ki ima točno določen namen … Provokacija!
Nekoč bi jim rekli infiltrirana peta kolona na Slovenskem.
Naj se vrnem v leto 1914, tedaj je bil rojen moj stric Franc Prešern, ja, iz veje slovitega pesnika. Bil je mladoporočenec star 30 let. V Radovljici je bil znan po igranju na bepino, majhno harmoniko, s katero je razveseljeval daleč naokoli. Njegovo poslušalstvo se je zbiralo pri Jožovcu in Pr’ Ančki v Rado ‘lci. Verjetno so takrat mladi bratje Avsenik prvič poslušali virtuoza na harmoniki in petje njegove družbe. Kje se je naučil igrati, kdo ga je učil mi je znano. Rojen je bil na gradu grofa Giacoma Ceconija v Pielungu v Italiji in ta bepina, mala otroška harmonika, se je verjetno znašla na vozu, ko se je novorojenec s svojo družino, ob začetku svetovne vojne leta 1914 vračal domov na Bled.
Franc Prešeren je bil med drugo svetovno vojno eden od vodilnih upornikov v Rado ‘lci proti nemški okupaciji; očetova vrtnarija in domačija je bila le 20 metrov od štaba gestapa SS v Grajskem dvoru. Stric, ki je delal na pošti, je bil tako v stiku z najobčutljivejšimi obveščevalnimi informacijami. S prevajalcem Savom Debevcem sta bila na koncu odkrita. Francu je uspelo uiti v Karavanke, Debevc pa je bil ujet in zverinsko ubit.
Tudi stricu ni bilo dano da bi ugledal svobodo, novembra 1944 je bil ujet v Dolini Drage; zverinsko mučen na Brezjah, nato pa na poti v domobransko postojanko v Kovorju ubit med poskusom bega. Rafal iz mitraljeza je vanj spustil srbski ćrnorokec in monarhist Milutinović. Moja mati ga je objokovala celo življenje, do pozne starosti, ko je odšla za njim.
Srbi pa še danes menijo, da smo jim Slovenci nekaj dolžni iz prve in druge vojne, da lahko počnejo na Kranjskem, kar so nekoč že počeli.
Déjà vu!
Mag. Mirko Macher
Radovljica, Most na Soči
S stričevo trilogijo Upor v Tretjem rajhu/ saga O Prešernih, ne pridem niti do stopnic odločevalcev ….
