Pri programu sem informativnem,
torej tistem, ki ljudi obvešča,
hočem reči, ljudstvo ki osvešča,
sem na mestu vidnem in s tem vplivnem.
Vse počnem, se ve, profesionalno,
kot so obrti me naučili,
tolčem naj kapitalizem gnili,
Kapital je delo kapitalno.
V poročilih znova sem usekal
v znanem slogu, kar se rado prime,
tolkel po gorivih konec zime,
podražitvam jezno oporekal.
Pa prišle potem so olajšave,
neki boni, kar me je pogrelo,
vrgel proti njim sem se na delo,
kot velevajo mi sile zdrave.
Ni prijelo se, kar sem razlagal,
češ da blef je vsa pomoč državna,
pljunek v morje, čisto nezaznavna,
ob prepričevanju sem omagal.
Kritiziral neenakost plačno
besno sem in vladi jo podtaknil,
a sem zopet se grdo spotaknil,
so sprejeli me izjemno mlačno.
Trgal sem na kosce dohodnino,
stavko na načine vse podpiral,
pa se mi sistem je zgolj podiral,
rekli so mi, spadaš v zgodovino.
Na odnose vrgel sem s sosedi
kritik kup, češ vlada da nam škodi,
da politika zunanja blodi,
da zato živimo v takšni bedi.
Upal sem, da bo vsaj to še vžgalo,
da zavist rojakov duh poganja,
pa v ušesih mi odziv odzvanja:
Se ti je zares povsem speljalo?
Sem profesionalno proti vladi
tolkel na vse kriplje in načine,
da o tem me govoriti mine,
saj še bolj imajo zdaj jo radi.
