Ni zajambral, pa čeprav bolelo
tudi njega je, a on ne jamra,
pa čeprav sta prazni shramba, kamra,
in vse druge bi na moč skelelo.
Ni zajambral, se celo nasmihal,
ko sta z Jožetom jih nekaj rekla,
tudi takih, da bi se opekla,
toda on se zlepa ni umikal.
Ni zajambral, rekel je direktno,
kaj, kako nad glavo se podira,
on da te stvari, se ve, podpira
in da vse podira se perfektno.
Ni zajambral, ko sistem razpada,
ohraniti da gre optimizem,
rekel je, odmislil konformizem
in pripomnil: Smo država mlada.
Ni zajambral, ko bilo že nujno
skorajda je, da bi kar zatulil,
mirno svoje mož naprej je mulil
in razvijal domišljijo bujno.
Ni zajambral, ko se je oglasil,
je bilo, kot da oglas objavlja:
»Bratci, optimizem vse ozdravlja,
kaj o slabih bi rečeh vam kvasil.«
Ni zajambral, človek se zamisli,
ali optimizem v naših časih
res lahko razširja se v oglasih,
saj na koncu znajo biti kisli.
