Na avdicijo se vse pripravlja,
pevcev tokrat je za tri oktete,
arije skrbnó so vse preštete,
note že na novo se postavlja.
Štel bo tudi tokrat prav vsak glas,
ga kateri vneto povzdiguje,
drugemu, glej, sape že zmanjkuje,
rad tenor bil vsak bi kontrabas.
Merijo glasovom se višine,
eni komaj zmorejo oktavo,
drugi zdavnaj so ob barvo pravo,
tudi ni razponov, ne širine.
Najbolj pri zadevi tej pa moti,
kadar anketira se glasove,
spušča pred avdicijo strahove,
kdo da najbolj zboru je napoti.
Kadar vprašani je že naglušen,
ko se glas ne sliši najbolj jasno
in ga moč predelati je glasno,
vsak anketar skrajno je navdušen.
Iz anket je jasno moč razbrati,
koga previsoka je višina,
s tem ustvarja se umetno klima,
češ pred tem je treba trepetati.
Na avdicijo se vse pripravlja,
najbolj pa anketarji seveda,
upajoč, da publika naseda,
ko številke sproti se popravlja.
