Kot predsednik Slovenske nacionalne stranke in kot poslanec v Državnem zboru republike Slovenije vam pošiljam odgovor gospoda Andreje Lenarčiča na članek izredne profesorice za pravno zgodovino na Pravni fekulteti Univerze v Ljubljani, gospe Škrubej.
Razlog, zakaj vam pošiljam pisanje gospoda Lenarčiča je, da njegove reakcije na članek gospe Škrubej v Delu skoraj zagotovo ne bodo objavili in tudi zaradi tega, ker se z napisnim popolnoma strinjam. Žalosti me le to, da s tako malo neznanja nekdo lahko predava zgodovino prava, niti pomisliti pa si ne upam, da gre za namerno zanikavanje dejstev, čeprav sem v slednje prepričan.
To pisanje bom poslal kot kopijo tudi dotični profesorici, medijem in ga objavil na svoji spletni strani, saj čutim dolžnost, da se našim ljudem pove resnica.
Zmago Jelinčič Plemeniti
K članku Od Dalmatinove Biblije do slovenščine v vladi, na sodiščih in v predavalnicah
Delo, Sobotna priloga, 27102018, str. 17
Profesorica Pravne fakultete (v stavbi, na katere pročelju se nizajo DRŽAVNI GRBI SLOVENSKIH DEŽEL CISLAJTANIJE !!!!) je objavila svoje misli o slovenščini v slovenskih deželah (citira Dalmatina glede pomena nekaterih besed v slovenščini: “Krajnski, Koroški, Slovenski ali Bezjaški, Hervaški, Dalmatinski, Istrianski ali Kraški se drugače govore”) in povedala svoje videnje dogajanja v “prevratnih dneh”.
Žalostno je, da očitno ugledna strokovnjakinja za pravne zadeve, ki zna – sodeč po objavljenem spisu – natančno opaziti posameznosti, izpostavi tiste, ki pravno nimajo nobenega učinka, v celoti pa zamolči relevantna internacionalna pravna dejstva.
Že na začetku pove neresnico: “Enaintridesetega oktobra bo minilo sto let od potrditve Narodne vlade SHS…”. Neresnico zato, ker kot že rečeno nekakšna “potrditev” (po telefonu?) iz Zagreba (do 1.12.1918 druga država!) ni imela nobenega pravnega učinka, saj je združba v Zagrebu bila popolnoma ilegalna, in predvsem zato, ker se je tistega 31. oktobra 1918 v Ljubljani, v stavbi parlamenta Vojvodine Krajnske zgodila razglasitev države – zveze slovenskih dežel (“Vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah”), in to po legitimni, legalni in suvereni odločitvi poslancev slovenskih dežel Cislajtanije, povsem skladno z ustavnim veljavnim aktom suverena, izdanim dne 16.10.1918, ki je legaliziral svobodno odločanje držav (“dežel”) Cislajtanije tako glede svoje notranje ureditve, kot tudi povezovanja. Dokument hkrati ne dovoli česa podobnega na teritoriju enovite in nedeljive Kraljevine Ogrske (Zato v mirovnih pogodbah Slovaška k Češki in šlepanje – sicer pravno neuspešno: prim. “ZEMLJE države SHS” – Zagreba na internacionalni pravni subjektiviteti slovenskih dežel…)
Telefonijada iz Zagreba – kakršna koli je že bila – torej niti pravnega pomena niti učinka ni mogla imeti. V območju internacionalnega prava je torej ni. Tudi intervencija člana zagrebške klike, ki je pridrvel iz Zagreba v Ljubljano, in ko je prisopel v dvorano krajnskega parlamenta skrušeno ugotovil: “Zamudil sem!”, pove dovolj o neučinkovitosti poskusov nelegalne zagrebške tvorbe, da bi se šlepala na slovenski suvereniteti. Zadnji žebelj v krsto teh manipulacij je zabil srbski regent, ki je ob razglasitivi (proklamaciji) v Beogradu (1.12.1918) besedilo zagrebške delegacije “Država SHS” spremenil v pravno znosno – edino mogočo pri “poslih” med državami – “ZEMLJE države SHS” (Kar je svojevrstna pravna pirueta – vsekakor mojstrska in povsem ustrezna tedanji pravni situaciji in odnosom med državami!).
Škoda, da celo z vrha pravne stroke odmevajo zlovešči zvoki manipulacije in prevare, s katero so manipulatorji (nelegalno, nelegitimno a praktično uspešno) prekrili dejansko stanje stvari. Sicer pravno neveljavnega početja so se lotili dosledno – najprej in takoj so z obličja Zemlje zradirali okamenelo pričo slovenske / krajnske državnosti, PARLAMENT VOJVODINE KRAJNSKE, kraj RAZGLASITVE – torej NASTANKA slovenske države – zveze slovenskih dežel (tudi če bi trajala eno samo sekundo, obstaja, saj je bila veljavno razglašena in nikoli odpravljena! Kdor odreka pravno veljavnost tej razglasitvi, odreka pravico do obstoja tudi sosednji – enaki zvezi enakih dežel na isti ustavni podlagi hkrati razglašeni – Zvezni republiki Avstriji!). Farsa dobi značaj grozljivke, ko opazimo, da so v ta posvečeni prostor umestili Univerzo srbskega monarha, arboretum politične in pravne misli, kakršno izpričuje tu obravnavani spis sijajnega videza a strupene vsebine.
POLRESNICA JE NAJVEČJA LAŽ!
