Si sploh lahko predstavljamo, kaj občuti zlato dete tožilčevo, ko pri poročilih posluša, da bo STA – Slovenska tiskovna agencija – brez vsakršnih sredstev, evropska in svetovna javnost pa brez verodostojnih informacij iz Slovenije o globalističnem multikulturalističnem marksistično revolucionarnem boju jugoslovansko slovenske intelektualne smetane, še zlasti žurnalistične?
Trpi, zlato dete tožilčevo, strašno trpi.
Zato se odpravi na proteste, kjer ugotovi, čeprav na njih ni veliko demonstrantov, pravzaprav le nekaj njegovih, iz najboljšega ljubljanskega komunističnega meščanstva, da bo – skupaj s temi prijatelji – kmalu prisiljen podpreti nasilne množične demonstracije po vsej Sloveniji. Slovenski državljani – UPOKOJENCI, INVALIDU, BREZPOSELNI, KMETJE, SLABO PAČANI DELAVCI IN TUDI VSA ZNANSTVENA IN KULTURNA ELITA – zahtevajo financiranje STA in obveščanje domače in tuje javnosti o orbanizaciji Slovenije in o krutem in krivičnem odvzemu državnega denarja, bolj ali manj zajetne rente, «reparju« (raperju) Zlatku. No, o tem pa ne bo odločala vlada pod vodstvom Janeza Janše! Jok brate! Nikoli in nikdar.
V bojni pripravljenosti je tudi RTV Slovenija, ki bi rada dvesto milijonov za boljše honorarje političnim aktivistkam, kakršna je tovarišica Jurasova, ki se z vsem srcem zavzema za nemočne živali, trpečih otrok v Afganistanu pa ne bi dovolila reševati nobeni vojski na svetu, niti isti iz Združenih narodov, v kateri menda uspešno sodelujejo tudi slovenski vojaki. Jorasova je namreč prepričana, da prav vse vojske pobijajo – tudi otroke, tako kot pobijajo druge lokalne prebivalce. Da, tiste lokalne prebivalce, za katere s tako veliko ljubeznijo skrbijo lokalni borci, kot jih ljubkovalno imenuje naša žurnalistka Karmen, na primer talibani, različni drugi muslimanski skrajneži in tudi nadarjeni priseljeni zločinci, predvsem verski fanatiki z vseh vetrov širnega sveta, ki že kar virtuozno, kot vrhunski glasbeniki svoje instrumente, obvladujejo rezanje vratov z izbranimi noži.
No, za tovarišico Jorasovo vse to – v Afganistanu – ni nič hudega. To niti od daleč ni tako strašno, kot je strašno dogajanje v Sloveniji, kjer je ostala – vsaj začasno – brez denarja STA, ki sedanji vladi noče razkriti vseh podatkov o porabi denarja, tako kot jih ji do zdaj najbrž ni bilo treba pojasnjevati nobeni vladi, ker so se vse bale obtožbe, da napadajo medije. Menda zanje velja svoboda obveščanja in svoboda zapravljanja, sicer povzročijo v državi revolucijo, verjetno komunistično, ki so jo že v naših izključno komunističnih osnovnih šolah edino spoznali.
Tako kot vsi drugi, smo se o komunistični revoluciji – kot pravičnem partizanskem boju proti fašizmu in nacizmu podrobno učili, tako kot se učijo še zdaj, v vseh osnovnih in srednjih šolah. Na univerzah verjetno ni bilo nič drugače. To pa je bilo vse, kar smo lahko izvedeli, v medijih je bilo pa tako in tako največ laži. Do oddaj Pričevanja dr. Možine praktično same ogabne laži in gnusno slinjenje komunistični partiji, tudi po osamosvojitvi. To je bilo vse, kar smo lahko izvedli o slovenski revoluciji. Kolikor nismo imeli sreče, da smo po naključju odkrili kake prepovedane knjige, moja generacija na primer Balantičevo poezijo, dobili v roke izseljenskih zbornikiv Svobodna Slovenija, prebrali prepovedanih spominov redkih preživelih nasprotnikov komunistične revolucije, npr. pesnika Beličiča, včasih tudi dela avtorjev, ki so pred stalinisti pribežali k domobrancem, ali pa celo tistih, ki so jih stalinisti izločili iz družbe, kot so na primer izločili svojo sopotnico Angelo Vode.
Tožilčevo dete seveda o teh – revolucionarnih – temah ne ve ničesar. Toči solze, ker mu ni vse dovoljeno, in grozi, da bo, če bo potrebno, vrglo na Slovenijo tudi virusno atomsko bombo. Navsezadnje, če bo uporabljena pravilno, z revolucionarnim namenom, nas v Evropi zdaj ne bo nihče obsojal. Svoboda medijev je prva, pred vsemi drugimi svobodami.
Frančiška Buttolo, Ljubljana
