Prepričan sem bil, da je bila prva demokratična ustava napisana v ZDA. Tako so nas in nas še prepričujejo. Med mojimi številnimi obiski Korzike, so me domačini podučili o demokratični ustavi, ki jo je napisal domači intelektualec Pascal Paoli in je stopila v veljavo leta 1755. Korzika je bila samostojna vsega okoli 20 let, 1745 do 1765. Seveda sem takoj kupil knjige v francoščini o Paolijevem življenju.
Naj navedem le nekaj bistvenih točk prve demokratične ustave. Na sodišču imajo vsi obdolženci. Ko je korziški pomembnež Paolija prosil, da reši sina zaradi dokazanega kaznivega dejanja, ga je ta zavrnil. Ženske in celo Judje so imeli volilno pravico. Krajo nepremičnin, zemljišč in objektov, je preprečil, ker so vpisali vse lastnike in nepremičnine. Tako neiso mogli premožnejši krasti revnejšim. Nepremičnine, predvsem zemljišča – polja in pašniki, ki niso bila lastniška, so postala skupna. Tega niso mogli »ugrabiti« močnejši posestniki in drugi „bivši“ mogočneži. Temu bi danes rekli preprečitev tajkunstva. Uvedel je obvezno osnovno šolstvo, kjer so v klopeh znašli otroci, mladi in starejši, tako moški kot ženske. Ustanovil je prvo univerzo. Zgradil je prvo ladjedelnico in druge velike obrtne delavnice.
Paolija so poznali na angleškem, habsburškem in celo ruskem dvoru. Ko je bil izgnan iz Korzike po zavzetju tujcev otoka, so ga sprejeli s spremljevalci na angleškem dvoru in mu dali na leto veliko denarja za preživetje. Ves denar je delil s spremljevalci. Nič ni vtaknil v svoj žep. Ko se je vrnil nazaj na Korziko, je zagledal svojo hišo v kraju Corte v notranjščini otoka, ki je imela v oknih stekla. Tako so mu jih opremili domačini zaradi hvaležnosti, kar je naredil za otok. Dragih steklenih oken na Korziki ni bilo. Prijel je kamen in vse šipe razbil. „Ne bom jaz edini imel te dragotine“ je zapisano v analu.
Ko so se Američani osvobodili Angležev, so hoteli imeti ustavo. Slišali so za Paolijevo ustavo in dva Američana sta obiskala Korziko, da bi se z njo bolje seznanila. Ustava ZDA po zgledu korziške je zagledala luč sveta 17. septembra 1788 in bila sprejeta 21. junija 1789. To je res, ni laž. Čeprav te kar dežujejo ob ponavljanju polpretekle zgodovine in vsakdanjika iz pravosučnih nezmotljivih in nedotakljivih (br)logov. Kdor ne verjame, naj prebere francoske knjige različnih avtorjev iz različnih gnezd. Resnica je še vedno vrednota, le čigava?
Aleš Guček, Ljubljana
