Nova nam potrebna je ujeda,
novi jastreb, da lovil bo miške,
zraven neopredeljene piške,
treba je samo, da dobro zgleda.
Rekli so tako, takoj na delo
vrgli so se genski modelarji,
so na voljo težki jim denarji,
brž ustvarijo podobo celo.
Ne obstaja še, a tu so geni,
zlahka ga iz genov obudijo,
kakor mamuta ga naredijo,
je osnutek že sedaj na sceni.
Viden bil že večkrat je scenarij,
genski inženiring prizadeva
na vse kriplje si in stvar opeva,
vsa mašinerija je pri stvari.
Jastreb bo, pobiral plen bo strastno,
prhutal in krilil po načrtu,
na domačem delajo ga vrtu,
si obetajo nagrado mastno.
Ko še ni ga, vidijo leteti
ga na tretjem mestu jasnovidno,
pravijo, že zdaj da pleni pridno,
tak je, kot ga hočejo imeti.
Vneto se ga vsak dan napihuje,
polni ptička se z umetno filo,
tisto da iz sanj bi se zgodilo,
da bi rekli: novi jastreb tu je.
Z njim da se obeta nova doba?
Pa naj bo, dovoljene so sanje,
še prehitro bo prišlo spoznanje,
truplo da so gačili goloba.
