Jo plačujem, dasi stran pogledam,
ko na cesti jo uzrem slučajno
in vrti spet isto staro lajno,
kdo in kaj je, dobro se zavedam.
Jo plačujem, dasi se obrača
mi želodec, preden slišim zanjo,
jo preziram, nič ne dajem nanjo,
ona pa za mano se obrača.
Jo plačujem, tudi ko zavrnem
ji plačilo, se še kar nastavlja,
z mano čas, svoj neugled zapravlja,
ko je jasno, da se ne obrnem.
Jo plačujem, torej s tem podpiram
njeno s tem pocestniško nizkotnost,
pa povem, da ni mi za pohotnost,
se že dolga leta ji upiram.
Jo plačujem, zakon mi nalaga,
ker tako so šefi odredili,
ki na cesto takšno so spustili,
z leti ki vse večja je nesnaga.
Jo plačujem, a zaprl pipo,
bom takoj, ko to bo le mogoče,
naj plačuje jo samo, kdor hoče,
to brezsramno s Kolodvorske cipo.
