Je prilezel, vedno bolj prihuljen,
zopet tudi on na prizorišče,
ve se, kaj ubožec tamkaj išče,
lastni jaz, ki je povsem oguljen.
Nič več po njegovo ne poteka,
ga močno jezi zato in greva,
zanj končana kmalu bo zadeva,
čas nekomu naglo se izteka.
Se prikazal končno je najavljen,
kjer so tudi ga pričakovali
tisti, ki so zadnje upe dali
vanj, da bo za glavnega postavljen.
Se prihulil v množico ni tiho,
gledal po ljudeh je svoje vrste,
ki zgolj drugim buljijo pod prste,
v dvojni vlogi kakor v filmu Psiho.
V prvi vlogi miroljubni očka,
v drugi maščevalni sinko mali,
upajoč, da se ga bodo bali,
da atrakcija bo, glavna točka.
Kdo, o kom zdaj tekla je beseda?
Prav nihče nikogar ni omenil,
kdor se prepozna, bo sam ocenil,
kolikšna pritlehnost je in beda.
