Cviknil je, besedo je precviknil,
dobro znani nam računar Mile,
bevsknil, v kakšno smer gredo da sile,
da finance tonejo, je siknil.
Cviknil je, karton samo rdeči
trend sedanji da lahko ustavi,
on je ta, ki stvar lahko popravi,
ve, kako najhujše se prepreči.
Cvikal je potem še klamfe razne,
se obregnil bil ob penzioniste,
jih označil Mile za nečiste
in prevračal spet besede prazne.
Zadolženost da je zlo stoletja,
v strahu fant je cvikal narejenem,
se zavedal dobro je obenem
svojega zlaganega početja.
Ga jezilo je, hudo pestilo,
da močno drugačna je resnica,
bodejo številke ga, krivica
to je, kar se mu je dogodilo.
Cvikal je, sam sebe fant precviknil,
a se še naprej lažem udinja.
Le na kaj ta vedno me spominja?
Na kozarček vina, ki je ciknil.
