So vabili v studio dekliča,
za spomin da slika se posname
in ob njej srce gledalcem vname,
ki bili posnetkom tem bi priča.
Se deklič je za spomin nastavljal
na minule zdavnaj lepe čase,
ko je delal, vse počel le zase,
zdaj bi tisti zlati čas proslavljal.
Prilika je, z novo da reklamo
imidž v javnosti deklič popravi,
da komplekse stare s tem pozdravi,
ko bil dolgo vržen je v osamo.
Za reklamo vse, saj jo poznamo,
vloge stare nauči doma se
in potem drdra jo sama zase,
ne deklič, zdaj gre za staro mamo.
Kamera ne more žal prikriti,
da deklič je odcvetel že davno,
še spomin je ovenel neslavno,
nič od njega ni nazaj dobiti.
Okrog ust na srečo zamaskiran
bil je, ko se s sliko je pojavil,
imidž še pokvaril, ne popravil,
saj vse bolj deklič je zafrustriran.
