Piše: Frančiška Buttolo
Danes zjutraj, po uspešno prestani nezaupnici sedanje vlade, sem pričakovala umiritev osrednjih slovenskih medijev. Levih in desnih. Še zlasti,ker sta se za pogovore o nadaljnji poti naše države zavzela tudi gospoda Borut Pahor, predsednik države, in Janez Janša, predsednik vlade, tako kot tudi nekaj pomembnih levih in desnih politikov.
Tudi sama sem sinoči čestitala slovenski vladi, še najbolj iz srca pa njenemu predsedniku, ker je tudi sinoči, še pred interpelacijo, vse stranke pozval na pogovor pri predsedniku države.
Vse zaman. Zjutraj je bila v medijih ista pesem, vse polno sovraštva, posmehovanja, v vseh medijih.
Medijski delavci očitno ne znajo pisati in govoriti drugače, kot da s svojim govorom spodbujajo sovraštvo med politiki. Tako je vsepovsod. Tako pa bo še naprej, pri nas in po vsem svetu.
Nekako razumljivo se mi zdi, da se v predvolilnem boju res reče in misli marsikaj, kar ni ravno umirjeno in trezno, celo politično in etično nesprejemljivo, a da je tako od volitev do volitev, ves čas, na levici in desnici, to ni normalno, ni za družbo zdravo in ni niti moralno niti razumno, čeprav morda koristi medijskim delavcem, ki s takšnim vedenjem oziroma delovanjem izsiljujejo vse več koristi zase, še zlasti finančnih. Da, čeprav živijo predvsem od netenja sovraštva, ker pač od nečesa morajo živeti. Saj umirjenih besedil in drugačnih sporočil večina nima prav rada.
