Na najhujše vsak naj se pripravi,
ki ni naš, njegova z njim družina,
pa seveda njena vsa lastnina,
mali Massimo na glas prijavi.
Massimo se na družino spravlja,
to pove, kar zase obdržijo
botri, ti nikoli ne hitijo,
on pa bedasto se izpostavlja.
Kaže mišice, družinske člane
da bo zmetal tja, kjer jim je mesto,
vrgel Maksi vse jih bo na cesto,
stresa maloumnosti neslane.
Poračunal za dve zadnji leti
bo z družinami, ki so mu tuje,
takšne fant parole razmetuje,
se po prsih Maksi trka, sveti.
V slogu mafijskega narcisizma
infantilno, besno se huduje:
Kar ni naše in nam nasprotuje,
je osnovna celica fašizma.
Glave so v družini že staknili,
pač v njegovi, botri in pa strici,
da bedake takšne po pravici
bi lahko, kot znajo, ukrotili.
Če manija kmalu ga ne mine,
treba nujno zanj bo poskrbeti,
saj bi znal najhuje prizadeti
kodeks, čast familije, družine.
