Kupoval Butalec si je mačka,
med mačkoni raznih vrst izbiral,
je rekorde umnosti podiral,
mu kriterij je bila le tačka.
Vsakega za tačko je potipal,
se težko je za nakup odločal,
je o vsakem zgolj slabo poročal,
vsakega s pepelom je posipal.
Eden da je maček ves iztirjen,
slaboviden in še slaboumen,
da je bil nespametno pogumen,
zdaj pa v kotu poklapan umirjen.
Isti maček da mačkon je leta,
svojčas so Butalcu govorili
in potem tako ugotovili,
le mačkonja da je bil maketa.
Drugi po dolenjsko da mijavka
in da ga soseska kritizira,
tretji da preveč se le nažira,
židane ni volje, redno stavka.
Tretji da grga namesto žabe,
za povrh da barve je rjave,
ni četrti maček pasme prave,
za glodavce ta navija plave.
Ko spoznal je mačje vse obraze
in ko vse jim je pretipal tačke,
vse po vrsti je odklonil mačke,
že zavoljo kakšne umne fraze.
Se nazadnje je Butalec spomnil,
v kotu žakelj z mačkom da sameva,
to gotovo dobra bo zadeva,
brž se žaklja mož je polakomnil.
Ni pomembna žaklja nič vsebina,
mu prišepnil je nedavno striček,
maček ta kot šarec je, konjiček,
bo vsebina zagotovo fina.
Zapovrh domač da to ni maček,
skupaj z žakljem bil da je uvožen,
ni pomembno, če je ves povožen,
da ga le izvolil bo bedaček.