Ali pomnimo ga še, sodruga?
No, tovariša bo bolj slovensko.
Kajpada, saj bitje sakramensko
je medvedja, rekli bi, usluga.
Ga še pomnimo, ko fasciniran
nad močjo je bil, nad veličino,
bi pririnil rad ju v serpentino,
a je vedno bolj bil deprimiran.
Zdaj se je oglasil, da se spomni
nanj občinstvo, ki ga že pozablja,
kot humanež fant se upodablja,
v drži svoji narejeno skromni.
Da fašizmu silno nasprotuje
in nacizmu, oni dan je siknil,
v želji, da bi čisto ne poniknil,
kar bilo bi zanj, se ve, najhuje.
Uporabil skoraj vse je -izme,
da dovolj v ospredje bi prodrl,
bi se za besede fant še sprl,
ko je šlo za totalitarizme.
Ali ga še pomnimo iz časa,
ko drugačne širil je nazore,
ko Moj boj in druge takšne vzore
je ponujal, se imel za asa?
Ja, seveda, ko je Moje boje
sokrajanom vneto še podarjal
in pri tem edino to poudarjal,
kakšne čisla narodne heroje.
Enega posebej še, ki štrajha,
pleskarja imel ta fant je v čislih,
pa ne tistega, ki vam je v mislih,
ampak Dolfeta, heroja Rajha.
