Smo bili pozorni in čuječi,
roparja pri delu smo ujeli,
vse storili smo, kar smo le smeli,
kajti državljani smo čuteči.
Bil brez maske je, smo prepoznali
ga takoj po dolgi sivi bradi,
ki si pred dejanji jo pogladi,
kamero smo isti hip prižgali.
Točil kar brez maske je gorivo,
kar zločin je danes brez primere,
razmaskiran je obšel ovire,
stanje je bilo zares vnetljivo.
Hotel je vstopiti in plačati,
pa še isti hip se je premislil,
šel nazaj je k avtu, rep pa stisnil
je med nogi, med obe kar hkrati.
Je zločinec, smo takoj skočili,
snemaj ga, napiši poročilo,
da se bo še mesece kadilo,
to smo dolžni, to bomo storili.
A potem je ropar ta bradati
nam prekrižal zadnji hip račune,
z masko se je vrnil do štacune,
plačal in se hotel odpeljati.
K sreči pravi čas smo prepoznali
v njem zločinca res najhujše vrste
in pogledali smo mu pod prste,
to potem smo v poročilo dali.
Smo bili čuječi in pozorni,
roparja na delu smo ujeli,
si diskrecijsko pravico vzeli,
v našem mediju smo pač prozorni.
