Je na farmi, v drugem še sistemu,
kozel neki šel za policija,
ker mu pendrek s čepico ugaja,
svetu se lahko bo kazal vsemu.
Policija dala mu orodje
je primerno, da je doštudiral,
v pravnika je kozel avansiral,
v farme se premaknil pravosodje.
Kar sistem naenkrat se zamenja,
na živalski farmi zdaj je druga,
nič več stara pesem, prava tuga,
toda kozel še naprej se vzpenja.
V center se moderno orientira,
tam bo delal kariero, misli,
a obrne stvar se, kozel kisli
le težko se demokratizira.
Saj kot policaj še razonira,
paragrafov se drži kot plota,
jih ovija kakor okrog drota,
strogo po predpisih paradira.
Kozel tudi tukaj napreduje,
kot pri maši vdano ministrira,
člene in zakone vse nadzira,
jih po svoje še naprej pojmuje.
Bil tožilec ta ne bo, eksaktno,
brez pogojev, če jih ne spolnjuje,
tega kozel ne razume, tuje
mu je pojmovanje bolj abstraktno.
Se odloči farmo zapustiti,
ker ne gre več kozlu ta stvar v glavo,
je drugačno še študiral pravo,
od izpita mora odstopiti.
Nič ne de, za njim ne gre jokati,
šefi rekli so, naj se umakne,
če se že pri členih jim zatakne,
kozlov nič ne gre obžalovati.
