Kocka padla zopet je v brlogu,
kjer se zbira klika iste baže,
je od tam novica, ki ne laže,
torej čisto v njihovem je slogu.
So razpravljali, kdo naj bo vodja,
ko v prihodnje spet se bo volilo,
komu se mandat bo podelilo,
kakšna bo takrat dobil orodja.
Za predsednika ne more biti
kdor si bodi, to je vendar jasno,
treba vsem povedati je glasno,
kakšnega bo nujno izvoliti.
Koga dali bi za kandidata,
slednjič so v družini odločili,
ko so dva sinova izločili,
je ostal edinole še ata.
Naj bo stari, ki kot sveti Peter
ključe vse drži v rokah in maha,
po sodiščih se preklada, jaha,
z njim zavel bo stari novi veter.
Stari sebi bo najboljši dvojnik,
ne sinova, ki sta prezelena,
z njima stvar vnaprej je izgubljena,
naj bo stari Ceferin razbojnik.
Kaj če leta tu so, to ne šteje,
ni težave, saj sta tu sinova,
nasledita ata vsakič znova,
če se ta izrabi in pregreje.
Ceferina naj podpre se, ata,
misel je razbojniška enotna,
v stran potisnjena povsem, drugotna,
videl konca da ne bo mandata.
