Pri Butalcih sicer se dogaja,
v domovini, ki jo je Milčinski
videl v perspektivi zgodovinski,
vendar nadbutalska že postaja.
Pogorelo vse je pri sosedih,
komajda so kožo si rešili,
se potem v Butale napotili
po številnih zgodovinskih zgledih.
Kdo požgal jim je, je dobro znano,
in uničil célo jim imetje,
a v Butalah njihovo sprejetje
je dilema, zanje ni postlano.
Sprejo se Butalci, pomagati
ali sme sosedom se nesrečnim,
priča zdaj smo razpravljalcem tečnim,
češ to znalo bi nam škodovati.
Tarča so napadov ti sosedi,
in še bolj vsi, ki bi pomagali,
ker da bodo vse preveč plačali,
priča strašni smo butalski bedi.
Pa ne mislite, da je Butalec
takšen, kakor je Milčinski pravil,
ne, prenekateri se postavil
je na požigalca stran, kot talec.
Se dilema torej nam postavlja,
kdo je bolj butalski, kdo bolj pravi,
kdo pri pameti je še manj zdravi,
ali zgodovina se ponavlja?
Ni dileme, je primer poučen,
vrsti dve Butalcev sta nastali,
smo primerek nove prikazali
nedopovedljivo levosučen.
