Je v deželi spet epidemija,
več bolezni hkrati v njej razsaja,
malo le zdravil še preostaja,
zdravstvena se širi polomija.
Skoraj vsi zdravniki so zbežali,
so v tujini mnogo boljše službe
in doma se bati je okužbe,
pametni že kdaj slovo so dali.
Z njim tudi je odšla reforma,
kaj bi le, kako sploh reformiral,
ne da sproti bo sistem podiral,
saj je poteptana vsaka norma.
Ker oprema vsa je zastarela
in bolnikov vrste daljše vedno,
mnogih zdraviti ne zdi se vredno,
raje bo Matilda jim zapela.
Vse je jasno, čisto vse na dlani,
se razpasla je povsod okužba,
obolela v pandemiji družba
komajda se pred najhujšim brani.
Toda glavno je pri vsej zadevi,
zdravstveni da dom kot tak obstane,
Janči da direktor ne postane,
vhod pa da bo še naprej na levi.
