Gremo s prizorišča družno, skupaj,
so sklenili zjutraj klovni štirje,
iz arene, kjer en sam nemir je,
se pred tem hrabrimo: Ne obupaj!
Gremo dol, pokažemo da svetu,
da je tale cirkus naš popoln,
je nato pristavil šarast klovn,
da enkratni smo na tem planetu.
Gremo dol, saj škarje mi imamo
in pa platno, še doda klovnesa,
iz tkanin ki šiva vsem peresa
in po tem jo v hipu prepoznamo.
Gremo dol, na strani bomo levi
v vrsto se vsi štirje postrojili,
na ukaz moj vsi tako storili,
pravi druga, in da to bo drevi.
Gremo dol, imamo vso pravico,
vendar vidve ne, bom jaz pokazal,
reče jim najmlajši, sam ukazal
bom odhod, zamahnem ko z levico.
Gremo družno dol kot zmagoviti,
naj se ve, da složni mi smo klovni,
ne le složni, da smo res popolni,
skratka to nam je nocoj storiti.
Šli bi dol, pa eden jih za zgago
prehiti, v areni se spotakne,
izpred nosa klovnom šov izmakne,
on, ne oni proslavi s tem – zmago.
