Po parlamentarnih volitvah 3. junija 2018, na katerih je SDS dosegla zmago, je mogoče pričakovati precej dolgotrajna pogajanja o novi vladni koaliciji, kar je razumljivo glede na dokaj zapleteno sestavo novega sklica državnega zbora.
V vsaki normalni demokratični državi je samoumevno, da ima prednost pri sestavi vlade zmagovalna stranka na volitvah. V Sloveniji pa so ta načela postavljena na glavo. Velika večina ostalih parlamentarnih strank na čelu z drugouvrščeno Listo Marjana Šarca na podlagi izjav o nesodelovanju z zmagovalno SDS poskuša sestaviti koalicijo po meri globoke države, vse z namenom, da tranzicijska levica še naprej ohrani oblast v svojih rokah.
Krščanski forum SDS takšno prakso nekaterih parlamentarnih strank ocenjuje kot izključevanje brez primere v okviru evropske demokracije. Ne gre samo za izključevanje SDS, ampak za izključevanje ustavno zajamčene svobode vesti volivcev, njihovih vrednot in nazorov. Takšno početje, ki je žal podprto tudi z veliko večino nacionalnih medijev, pa pomeni zanikanje demokracije in onemogočanje razvoja Slovenije.
Pomenljivo je, da smo priča takšnemu dogajanju ob 30-letnici slovenske pomladi. Ta sovpada z začetkom procesa proti četverici JBTZ in z ustanovitvijo Odbora za varstvo človekovih pravic. Isti stari centri moči, ki so leta 1988 poskrbeli za aretacijo Janeza Janše ter njegovo izročitev v roke JLA, po treh desetletjih še vedno »režejo špice« (po Tomažu Ertlu). S pomočjo manipulacij poskušajo izigrati izraženo legitimno voljo volilnega telesa. Takšen način političnega delovanja nima nobene zveze niti z demokracijo niti z naravnim pravom, še manj pa s krščansko etiko.
