Kaj mi poješ ptičica sinička,
Kekec je zažvižgal v filmu svojem,
bil Gale je režiser po mojem,
in sinhronizacija za ptička.
V filmu je Galetovem v prihodnost
zrl z optimizmom Kekec vedno,
moral fant je delovati zgledno,
skriti vso scenarija nerodnost.
Trije Kekci so bili posneti,
prvi Kekec, z botro Pehto drugi,
Srečno Kekec, vsi še v rajnki Jugi,
hočemo še enega imeti.
Glej ga, glej, kar sam se nam posname,
daljši žvižg in nekaj kratkih piskov,
nekaj zraven še dolenjskih vriskov,
pa smo priča filmske spet drame.
Naša se prihodnost imenuje
film ta, ki tokrat ni Galetov,
to produkt režijskih je nasvetov,
se licenco zanj že odkupuje.
Poleg Kekca v filmu tem nastopa
bitje še, ki Pehti je podobno,
le da trohico je bolj sodobno,
po šamansko ves čas se prestopa.
Šamanizem naša je prihodnost
napovedala nam je režija,
Bulu-Bulu se krog ognja zvija,
da si kakšno pridobi ugodnost.
Kekec z Bulu-Bulujem v bodočnost
je zazrt, a ta mu hrbet kaže,
pravi mu, preteklost da ne laže,
ves čas čuti njena se navzočnost.
Kar v preteklosti šlo žvižgat rakom
po zaslugi Kekca je, ostalo
je v spominu in tegá ni malo,
šlo je v nepovrat z ekspresnim vlakom.
Ni bodočnosti, čeprav ves važen
Kekec z Bulu-Bulujem pozira,
se zaman v prihodnost fant ozira,
ta bo film zgolj kratkometražen.
