V gvantu rjavem spet se je pojavil,
rjava scena namreč mu je blizu,
zagrgral je kakor da v Parizu
kak volilni bi kongres pozdravil.
Vsem razkril je svojo usmeritev,
ne ni tisto, kar od vas kdo misli,
na preteklost to pogled je kisli,
takšna javna je bila trditev.
Trden da nasprotnik je fašizma,
da njegova ideologija
je antifašizem in vizija
vodi stran od totalitarizma.
Čudno sovaščan njegov pogleda:
Le zakaj so deda ti ubili,
bržčas so fašizma ga dolžili,
vsaj tako očitno stvar izgleda?
Ne le deda, bojda tudi strica,
torej dva imeli ste fašista,
rjavega nemara še nacista?
Takšna zdi na dlani se resnica.
Ta, ki da nasprotnik je fašizma,
takšno reč grgraje kar presliši,
vodijo ga namreč cilji višji,
linija, se ve, karierizma.
