Bóli da ga džoko, je porekel,
da pastir bo ali kuharica,
da pristaja kuharska mu žlica,
da nikoli ni se še opekel.
Takšne konj rjavec je otresal,
zraven rezgetal prav grgrajoče,
češ, da džoko naredi, kar hoče,
pobalinsko hkrati še zaplesal.
Z drugim konjem se potem poveže,
s takšnim tipom sorte čisto prave,
ljubi ki tako kot on zabave,
v tuje žepe prepogosto seže.
Bóli tudi tega kot sneg lanski,
tudi ta brez glave je in repa,
tudi ta se besno muh otepa,
osedlan konjiček je županski.
Nov tandem je krasna konjska vprega,
koalicija da ni ji para,
živ hudič za konjski par ne mara,
ki zgolj proti drugemu zadega.
Bóli da ju džoko, zdaj vzajemno
v en glas vpijeta obe kljuséti,
skušata nasprotnika podreti,
trudita se konja res ekstremno.
V beg da bosta kmalu ga pognala,
z gobcem na široko rezgetata,
se širokoustita zobata,
da mu bosta družno vetra dala.
Pa ne nese, nič ni moč storiti,
konjska vprega ju samo ovira,
sproti konja konj na tla podira,
sta sposobna le čez plot skočiti.
